Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Vizualna umetnost

Restavriranje znamenite Nočne straže pred očmi javnosti

Amsterdamski Rijksmuseum je na spletu ponudil fotografijo Rembrandtovega dela v hiper visoki ločljivosti 44,8 gigapiksla.
Dolgotrajen in drag postopek je mogoče sprem­ljati tudi na spletni strani muzeja. Foto AFP
Dolgotrajen in drag postopek je mogoče sprem­ljati tudi na spletni strani muzeja. Foto AFP
15. 5. 2020 | 07:31
5:59
Na spletni strani amsterdamskega Rijksmuseuma je od torka­ ­dostopna fotografija znamenite­ Rembrandtove slike Nočna straža­ v hiper visoki ločljivosti 44,8 gigapik­sla. Fotografija v zelo visoki loč­ljivosti omogoča obiskovalcu spletne strani, da si močno približa detajle ter opazuje podrobnosti, kot so poteze čopiča ali celo drobci pigmenta na platnu.

Fotografija ima, kot je STA povzela portal Art Daily, pomembno vlogo v operaciji Nočna straža, doslej najobsežnejšem konservatorsko-restavratorskem posegu na znameniti Rembrandtovi umetnini, ki od lanskega leta poteka pred očmi javnosti in se po dvomesečni prekinitvi zaradi pandemije koronavirusne bolezni od srede nadaljuje.
 

Restavratorji v stekleni komori


Po pisanju portala je direktor muzeja Taco Dibbits povedal, da ekipa v muzeju uporablja najsodobnejšo tehnologijo in ob ukvarjanju z eno od najslavnejših slik na svetu, ki si jo vsako leto ogleda več kot 2,5 milijona obiskovalcev, »ves čas premika meje mogočega«.

 

Mojstrovino, ki si jo na leto ogleda 2,5 milijona ljudi, je Rembrandt van Rijn ustvaril leta 1642. Foto Shutterstock
Mojstrovino, ki si jo na leto ogleda 2,5 milijona ljudi, je Rembrandt van Rijn ustvaril leta 1642. Foto Shutterstock


Fotografija v zelo visoki ločljivosti je za strokovnjake bistveni vir informacij, obiskovalci pa lahko prek nje občudujejo Rembrandtovo umetnino v vseh podrobnostih. Pozneje nameravajo z njeno pomočjo natančno slediti procesu ­staranja umetnine.

V praznem Rijksmuseumu strokovnjaki nadaljujejo delo. V času, ko je morala ekipa zaradi pandemije prekiniti delo v posebni stekleni komori, ki jo je načrtoval francoski arhitekt Jean-Michel Wilmotte, lanskega julija pa so jo postavili ob sliko, so strokovnjaki do tedaj zbrane podatke analizirali doma. Protokol za delo v stekleni komori so zdaj spremenili skladno s smernicami nizozemske vlade in nacionalnega inštituta za javno zdravje. Po novem sta lahko v njej le dve osebi.
 

Odslej lahko v stekleni komori Rembrandtovo <em>Nočno stražo</em><em> </em>raziskujeta le po dva restavratorja hkrati. Foto AFP
Odslej lahko v stekleni komori Rembrandtovo Nočno stražo raziskujeta le po dva restavratorja hkrati. Foto AFP
Najprej skeniranje, potem restavriranje


Najprej so sliko, katere dimenzije so 363 x 437 centimetrov, fotografirali v različnih resolucijah, nato natančno obdelali s stereo mikroskopom in skenirali z makrofotografskim rentgenskim aparatom in z njim ugotavljali vsebnost kalcija, železa, kalija in kobalta v barvah.

Drugo fazo operacije Nočna straža, to je restavriranje slike, so zaradi pandemije nekoliko zamaknili. Po prvotnem načrtu naj bi se začela poleti, zdaj so jo premaknili na začetek prihodnjega leta.
 

Drugo fazo operacije <em>Nočna straža</em>, to je restavriranje slike, so zaradi pandemije nekoliko zamaknili. Foto AFP
Drugo fazo operacije Nočna straža, to je restavriranje slike, so zaradi pandemije nekoliko zamaknili. Foto AFP
Rembrandt - prvi instagramer


Operacija Nočna straža, ki jo je mogoče spremljati v živo – v muzeju ves čas objavljajo sporočila in videoposnetke o dogajanju –, se je začela julija lani. Okrog slike so postavili stekleno komoro in obiskovalci so lahko opazovali restavratorje pri delu. Dolgotrajen in drag postopek je mogoče sprem­ljati tudi prek spleta.

Doslej je bilo Rembrandtovo delo restavrirano najmanj petindvajsetkrat. Slika iz leta 1642 je bila naročena za eno izmed amsterdamskih straž, njen originalni naslov je Druščina Fransa Banninga Cocqa in Willema van Ruytenburcha. Oba protagonista sta osrednji figuri na sliki, na kateri je upodobljenih 34 oseb, od katerih je večino pred desetletjem identificiral nizozemski zgodovinar Bas Dudok van Heel, kar je povsem v skladu z mnenjem direktorja muzeja, ki je lani povedal: »Rembrandt je bil prvi instagramer na svetu, saj je res zajel svet okrog sebe.«
 

Za zmeraj pomanjšano platno


V zgodnjem 18. stoletju so jo prenesli v amsterdamsko mestno hišo. Da bi njene dimenzije ustrezale prostoru, so jo leta 1715 obrezali na dveh straneh (odstranjenih delov niso več našli), sledilo je čiščenje številnih plasti laka. Stoletje pozneje so izvedli številne poskuse, da bi osvežili lak in odstranili rumenkast ton na sliki.

Septembra 1939 so jo zaradi nacistov evakuirali iz Rijksmuseuma skupaj s 30.000 drugimi deli, drugo svetovno vojno je preživela najprej v bunkerju blizu atlantske obale, leta 1942 pa so jo prestavili v jamo v Maastrichtu.

Leta 1975 je sliko z nožem napadel brezposelni nizozemski učitelj. Tedaj so jo obsežneje restavrirali, a so sledovi vandalizma deloma vidni še danes. Leta 1990 je sliko neki drug moški popršil s kislino.

​Rembrandt van Rijn (1606–1669) se je rodil v Leidnu na Nizozemskem kot sin premožnega mlinarja. Študiral je slikarstvo v rojstnem mestu in od leta 1623 v Amsterdamu. Med letoma 1625 in 1631 je delal v Leidnu, nato v Amsterdamu. Leta 1634 se je poročil z bogato Saskio van Uylenburg. Po materini in ženini smrti je zašel v finančne težave, moral je prodati hišo in dragocenosti, da je izplačal dolžnike. Ustvaril je okoli 700 slik, 300 grafik in več kot 1600 risb.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine