Podvojili znesek prve nagrade in preselili razstavo v portoroški Monfort

Na eni od najodmevnejših mednarodnih likovnih prireditev na Primorskem, 58. Ex temporu Piran, je grand prix prejela mlada akademska slikarka Monika Slemc Klavžar z Zgornje Slivnice pri Grosupljem za delo Bledeč spomin. Vodstvo Obalnih galerij Piran je pritegnilo veliko pozornosti (dvignilo prah) s tem, da je razstavo in njeno odprtje preselilo iz Pirana v portoroško razstavišče Monfort ter podvojilo denarni znesek za grand prix na 4000 evrov.

O tem, kakšen napredek so prispevale novosti pri izvedbi enega od najbolj znanih in množičnih likovnih dogodkov v državi, bodo sodili likovni kritiki, zbiratelji, ljubitelji in obiskovalci. O tem, da dogodek še zmeraj pritegne množico umet­nikov iz več držav, govori podatek, da se je na prireditev prijavilo 246 ustvarjalcev, ki so oddali 210 likovnih del. Med njimi je bilo daleč največ slovenskih mojstrov likovnega ustvarjanja in manj umetnikov iz drugih držav. Tokrat je mednarodna tričlanska strokovna žirija, ki ji je predsedovala dramaturginja, kuratorka in esejistka Eda Čufer (soustanoviteljica in članica skupine NSK), za razstavo lahko izbrala zgolj 54 del.

Žirija je takole utemeljila izbor prvonagrajenega dela Bledeč spomin: »Motiv letošnjega nagrajenega dela je dobro znan in za lokalno okolje skoraj klišejska reprezentacija piranskih solin. Vendar je umetničin pristop k obdelavi motiva izviren in kompleksen, saj na edinstven način združuje krajinsko slikarstvo z najdeno staro razglednico iz nekih drugih časov. S tem posegom avtorica skozi vizualno distorzijo ustvari časovno distorzijo in zvabi gledalca, da običajno in vsakdanje zagleda skozi preteklost in prihodnost, ter s tem znano doživi in premisli na povsem nov način.«

Žirija je ocenila, da nagrajeno delo Tare Rubinić Nega in konec odlikujeta močen vizualni vtis in vsebinska enigmatičnost. FOTO: Boris Šuligoj

Slika preprosto deluje

Nagrado za mladega avtorja (do 35 let) so podelili 18-letni študentki likovne akademije Tari Rubinić z Vrhnike za delo Nega in konec, saj je žirija ocenila, da ga odlikujeta močen vizualni vtis in vsebinska enigmatičnost. »O čem govori avtorica, o resničnem življenju ali slika občutke iz sveta predstav? Odgovor mora gledalec najti sam. Slika preprosto deluje,« so zapisali člani žirije.

Posebno Tartinijevo nagrado je Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini podelila angažiranemu delu No Mountain Stands Forever, ki ga je predstavil v tujini živeči slovenski umetnik Jaša Mrevlje Pollak. »Delo nagovarja praznino prostora, ki ga ustvarja globoko razcepljeno politično življenje. Nosilni element je sveženj plakatov, ki jih je umetnik zbiral v času ene od nedavnih političnih kampanj. S posebnim postopkom je izbrisal politične slogane in vsebine plakatov, s čimer je ustvaril prazno platno, v njegovo sredino pa postavil besedo Trust (zaupanje), vrednoto, ki jo v življenju vsi pogrešamo.«

Poleg omenjenih treh so podelili še 15 drugih nagrad, ki so jih večinoma prispevali podjetja, zbiratelji ter koprska in piranska občina.

Tri nagrajena dela z odkupnimi nagradami zbirateljev. FOTO: Boris Šuligoj

Selitev kot sprememba in priložnost za razvoj

Direktorica Obalnih galerij Piran Mara Ambrožič Verderber je pojasnila, da je njihova galerija vedno spodbujala premislek o drugačnih načinih oživljanja mesta in njegove okolice. »Oživljanje duha kraja smo v Obalnih galerijah razumeli kot izziv, zaradi katerega se tudi prireditev, kot je Ex tempore, razvija in nadgrajuje. Antični filozof Heraklit nas uči, da razvoj dosežemo le tako, da spreminjamo dogodke in srečanja. Razvoj je torej možen le, če se zgodi kaj novega. Zato smo prireditev preselili v leseno dvorano portoroškega Monforta, da si lahko na enem mestu ogledamo dela, ki jih je izbrala žirija.«

Prednost take predstavitve Mara Ambrožič vidi v tem, da se je letošnjega slovesnega odprtja udeležilo skoraj 200 ljudi (toliko jih ni mogoče stlačiti v majhne prostore Mestne galerije). Poleg tega je atraktivno nekdanje skladišče soli kot razstavišče lažje dosegljivo obiskovalcem kot galerije v vse bolj utesnjenem mestecu.

Bledeč spomin in No Mountain Stands Forever, nagrajeni deli z 58. Ex tempora Piran. FOTO: Boris Šuligoj

Toda selitev razstave in njenega odprtja v Monfort ni všeč številnim Pirančanom, ki niso zadovoljni s tem, da se je razstava preselila iz mesta, saj so prepričani, da je bil slikarski praznik doslej nujen sestavni del oživljanja mestnega jedra in mestnega utripa. Pa tudi, da gre za tradicijo, ki je ne bi smeli prekiniti.

Poleg osrednjega dogodka so Obalne galerije Piran v tednu piranskega slikarskega praznika s številnimi sodelujočimi pripravile več drugih likovnih dogodkov. V Galeriji Hermana Pečariča so odprli razstavo Sprehod med sencami, na kateri so na ogled dela Blažke Križan, lanske prejemnice nagrade za mladega avtorja. V Mestni galeriji Piran so podaljšali mednarodno skupinsko razstavo (Everything is) Not What it Seems z izborom 21 del v svetu uveljavljenih umetnikov. V Hiši Tartini so odprli razstavo Im-material italijanskega slikarja Lorenza Viscidija (Bluer). Izpeljali so tudi otroški ex tempore, dve likovni delavnici za mlade, tudi o poslikavah obraza in tetovaž, ter poklon Ex temporu na štafelaju s štafelajskim slikanjem na Tartinijevem trgu.