Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Vizualna umetnost

Rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši

Nova monografija Sadje na slikah Narodne galerije razkriva, kako se posamični sadeži vpisujejo v zavest in zgodovino naroda.
Neznani avstrijski slikar: Tihožitje z grozdjem, breskvami in cvetjem, sredina 19. stoletja FOTO: arhiv Narodne galerije
Neznani avstrijski slikar: Tihožitje z grozdjem, breskvami in cvetjem, sredina 19. stoletja FOTO: arhiv Narodne galerije
14. 3. 2025 | 06:00
10:51

V nadaljevanju preberite: 

Trgovanje s sadjem se je po Evropi razmahnilo v srednjem veku s širjenjem sejmov in tržnic, s kolonializmom pa so k nam prihajale nove vrste eksotičnega sadja z vsega sveta, poudarjata avtorja, kustosinja Narodne galerije Jassmina Marijan ter strokovnjak za rastline in direktor Arboretuma Volčji Potok Matjaž Mastnak. »Eksotično sadje je postalo simbol prestiža in bogastva, medtem ko je lokalno sadje ostalo dostopno širšim slojem prebivalstva.«

In če je v likovni umetnosti sadje pogosto upodobljeno še posebej v času protireformacije v 16. in 17. stoletju, kjer se tihožitja s sadjem in prizori iz vsakdanjega življenja združijo v motivih s tržnic, je najstarejša upodobitev prodaje sadja v zbirki Narodne galerije na kopiji freske iz Hrastovelj, kjer je upodobljen prodajalec češenj.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine