V nadaljevanju preberite: 

Trgovanje s sadjem se je po Evropi razmahnilo v srednjem veku s širjenjem sejmov in tržnic, s kolonializmom pa so k nam prihajale nove vrste eksotičnega sadja z vsega sveta, poudarjata avtorja, kustosinja Narodne galerije Jassmina Marijan ter strokovnjak za rastline in direktor Arboretuma Volčji Potok Matjaž Mastnak. »Eksotično sadje je postalo simbol prestiža in bogastva, medtem ko je lokalno sadje ostalo dostopno širšim slojem prebivalstva.«

In če je v likovni umetnosti sadje pogosto upodobljeno še posebej v času protireformacije v 16. in 17. stoletju, kjer se tihožitja s sadjem in prizori iz vsakdanjega življenja združijo v motivih s tržnic, je najstarejša upodobitev prodaje sadja v zbirki Narodne galerije na kopiji freske iz Hrastovelj, kjer je upodobljen prodajalec češenj.