Na ogled Borčićev cikel Vrata

V Koroški galeriji likovnih umetnosti nameravajo do leta 2023 izdati sedem katalogov, ki bodo prikazali zbirke, ki jih hrani galerija. Prvi katalog je že izšel. V njem so na osemdesetih straneh predstavili 330 del Bogdana Borčića (314 slik, 11 grafik, pet skulptur), ki jih je umetnik ustvaril po letu 1984.

Urednik prvega kataloga je kustos Jernej Kožar, ki je avtor uvodnega besedila, v katerem je monografsko obdelano Borčićevo delo. Drugi katalog, ki bo izšel kmalu, ureja Marko Košan, posvečen pa bo Jožetu Tisnikarju. V Koroški galeriji likovnih umetnosti želijo še letos izdati tudi katalog z naslovom Dela na papirju (avtorica Katarina Hergold Germ) ter Galerija in Mir, pod katerim se bo podpisala Andreja Hribernik. 

K izdaji prvega kataloga je pripomogla družina pokojnega Bogdana Borčića, ki je galeriji darovala obsežno zbirko del. Ta je začela nastajati v zadnjih letih prejšnjega stoletja z odkupi nekaterih del. Kot so sporočili iz galerije, se je zbirka pomembno okrepila z umetnikovo donacijo štiridesetih slik leta 2003, ki ji je umetnik tri leta kasneje dodal še deset slik.



»Obe donaciji in odkupljena dela predstavljajo temelj Borčićeve zbirke v Koroški galeriji likovnih umetnosti, kjer so njegova dela stalno na ogled. Postavitve občasno spreminjamo in ob tokratni smo se odločili, da javnosti predstavimo pomemben cikel, imenovan Vrata, ki tako obsežno ni bil predstavljen že od leta 2008,« so sporočili iz galerije.



Kustos Jernej Kožar: »Naslova Vrata kot tudi drugih naslovov Borčićevih del ne moremo dojemati dobesedno, temveč predvsem v opisnem in likovnem smislu, kot omejeno površino z določenimi proporci in sledovi ob rabe. Čeprav simboličnega pomena vrat, na primer mitološkega prehoda iz tostranstva v onostranstvo, ne moremo povsem zanikati. Zato lahko morda tudi pri tem zadnjem ciklu Vrata naredimo izjemo, ker v teh delih spremljamo umetnikov slogovni prehod, torej lahko naslov razumemo tudi metaforično.«



Cikel Vrata je nastajal v različnih obdobjih umetnikovega ustvarjanja. »Povsem na začetku je nastala slika Rdeča vrata (1963, zasebna last), pozneje pa je slikar naslikal še mnogo slik s tem naslovom,« so še dodali v galeriji. 

V Koroški galeriji likovnih umetnosti so na umetniška dela različnih avtorjev – imajo jih okoli tri tisoč – zelo ponosni, a že dalj opozarjajo na hudo prostorsko stisko ne le galerije, ampak tudi Koroškega pokrajinskega muzeja, ki domuje v isti stavbi.