Kje je Leonardu da Vinciju pripisana podoba Odrešenika sveta? V lani odprtem Louvru v Abu Dabiju so se že nekaj tednov po padcu avkcijskega rekorda v dražbeni hiši Christie's sredi lanskega novembra – nova rekordna znamka z dražbenim pribitkom znaša natanko 450.312.500 ameriških dolarjev – pohvalili, da so pridobili Odrešenika, četudi je za najverjetnejšega kupca obveljal kontroverzni savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman.

Novica, da trofejna umetnina ne bo na ogled v Savdski Arabiji, pač pa v Abu Dabiju v zavezniških Združenih arabskih emiratih, je bila presenetljiva, ali pa tudi ne. Motiv Odrešenika sveta je tako krščanski, da bolj skorajda ne bi mogel biti. Jezus je v arabskem svetu prerok, nikakor ne odrešenik, v Abu Dabiju je slika sprejemljivejša. V tamkajšnjem Louvru so ob najavi vesele novice, da prihaja k njim, zapisali le, da so jo pridobili. In ne, denimo, kupili.

Za premiero slike, ki jo je svet nazadnje videl novembra lani, so določili letošnji 18. september. Dva tedna pred tem so tvitnili, da prelagajo krst za nedoločen čas. Zakaj, niso pojasnili. Namesto tega so objavili napoved razstav za leti 2019 in 2020 s projekti od Rembrandta do Charlieja Chaplina, v kateri najdražja slika na svetu sploh ni omenjena.




 

Ugibanja in teorije zarote

Tudi podrobnosti nakupa izpred leta do danes niso razjasnjene. Znano je, da ga je kot posrednik kupil princ Bader bin Abdulah iz oddaljene veje savdske kraljeve družine, morda za prestolonaslednika, lahko bi bil tudi v vlogi posrednika za Louvre v Abu Dabiju. Naposled se je v sago o najdražjem nakupu slike na svetu vmešal Christie's in objavil, da je princ deloval neposredno za Abu Dabi, a tamkajšnji oddelek za kulturo in turizem, ki ga zdaj običajno navajajo kot lastnika, sedmi sili ni potrdil neposrednega nakupa.

Februarja je tisk objavil še teorijo, po kateri naj bi Mohamed bin Salman prestolonasledniku v Abu Dabiju Mohamedu bin Zajedu odstopil sliko v zameno za njegovo jahto enake vrednosti. Teorija je šla še dlje. Prav zaveznika z obeh strani Perzijskega zaliva naj bi bila soodgovorna tudi za astronomski rekord v dražbeni hiši Christie's, saj naj bi menila, da po telefonu­ dražita proti osovraženemu Katarju, ki je v preteklosti pokupil številne najdražje umetnine evropskih klasikov. Tako naj bi dvigovala ceno drug drugemu.



Zaradi premalo argumentov za zamik arabskega javnega krsta Odrešenika sveta, ki ga je v sezoni 2011/2012 na razstavi v londonski Nacionalni galeriji, na kateri je bil odločilno predstavljen kot avtentično Leonardovo delo, videlo že na tisoče obiskovalcev, mednarodni tisk išče odgovore. Zlasti v pričakovanju poltisočletnega jubileja najbolj čaščenega genija renesanse, ob katerem se mu bodo zgolj v njegovi domovini, Italiji, poklonili s kar okoli 80 dogodki.

Tudi v Franciji, kjer je na dvoru francoskega kralja preživel zadnja leta, jih ne bo malo. Osrednjo razstavo napovedujejo v pariškem Louvru, kjer so Abu Dabiju »posodili« svoje ime za 30 let v zameno za 525 milijonov dolarjev in kjer pričakujejo, da bo Odrešenik sveta na odprtju 24. oktobra visel v eni izmed njihovih razstavnih dvoran. Bo res tako?
 

Res Leonardo?

Med ugibanji o razlogih za zamik javne predstavitve so znova v ospredju argumenti, ki nasprotujejo atribuciji slike Leonardu ali pripisujejo sliki celo status ponaredka. Med njimi je, denimo, opozorilo, da se podatek o tem, da ni pripadala le francoskemu kralju Ludviku XII., ki naj bi jo naročil, pač pa tudi britanskemu kralju Karlu I., nanaša na neko drugo umetnino, v ospredju so tudi pomisleki o njenem konservatorskem stanju, ki pred dražbo ni bilo širše znano.



Guardian je objavil fotografijo slike, ko so med restavratorskim posegom odstranili z nje vse stoletne preslikave, zaradi katerih je obveljala za kopijo, in prišli do izvirne podobe. Po čiščenju se je pokazala za zelo poškodovano. Poškodbe so bile na Kristusovem obrazu, velikem delu las, obleki, ozadju ... »450 milijonov dolarjev? Upam, da kupec razume konservatorske težave,« se je na novico o rekordu odzval nekdanji direktor Metropolitanskega muzeja v New Yorku Thomas Campbell.

Med tistimi, ki so poznali podobo slike pred končnim restavriranjem­ Dianne Dwyer Modestini, so tudi takšni, ki menijo, da je čiščenju sledilo­ pretirano popravljanje, ki je odločilno spremenilo njen izraz. »Fotografije kažejo, da je bila slika pred popravki pristno Leonardova,« je izjavil kustos zbirke Leonardovih risb v Kraljevi zbirki na gradu Windsor Martin Clayton. Atribucija se mu ne zdi sporna, a je Leonardo po restavriranju »deloma zatemnjen«.

​