Domače dražbe se znova izplačajo

Pred pričakovano parado ­milijonov na majskih dražbah­ umetnin v New Yorku razplet­ osrednje na slovenskem trgu ni velika novica, a je, če na njej umetnina z najvišjo izklicno ceno uspešno zamenja lastnika,­ za tukajšnji trg dobra. To se je zgodilo na včerajšnji dražbi Carniole Antique, kjer so za 35.000 evrov prodali Tihožitje Gojmirja Antona Kosa, skupno pa iz denarnic navzočih izvabili približno 110 tisočakov.
 
Prodaja Kosove slike iz leta 1964 je ponovila uspeh z zadnje dražbe v organizaciji Carniole Antique decembra 2016, iznenačila je namreč najvišjo ceno, ki jo je tedaj dosegla veduta Rijeka Crnojevića Petra Lubarde, enega osrednjih črnogorsko-srbskih slikarjev 20. stoletja. Velikega zanimanja za Kosovo sliko sicer ni bilo, prodana je bila že za izklicno ceno, a se je tako kot predlanskim potrdilo, da je umetnine iz višjega cenovnega razreda mogoče prodati na javnih dražbah.

Organiziranje teh se znova izplača. Doseženih 35.000 evrov po besedah vodje Carniole Antique Jake Prijatelja sicer ni rekord hiše, a so leta, ko rezultati na tukajšnjih dražbah niso segli niti do desetih tisočakov, mimo. Skupni izkupiček tokratne dražbe je z okoli 110.000 evri prekosil 107 tisočakov iz leta 2016, za kar pa je bilo treba za tretjino razširiti katalog. Tokrat je bilo na voljo 165 lotov z izklicnimi cenami, ki so se začele že pri 40 evrih, prodanih je bilo 58 lotov.

Kaj gre v prodajo in kaj ne

Medtem ko je karierna slika Lubarde, ki je bila leta 1950 razstavljena na Beneškem bienalu, predlanskim po dražbi pristala v javni zbirki enega osrednjih beograjskih umetnostnih muzejev, je bil kupec reprezentančnega Kosovega tihožitja zasebnik. To velja tudi za kupca slike z drugo najvišjo doseženo ceno, za katero je bilo več gneče.

Če so predlanskim vsa dela impresionistov ostala prodajalcu, se je tokrat vnel boj za naslikane kozolce na sliki Mateja Sternena iz leta 1912 Škofja Loka (kozolci). Cena je z izklicnih 14.000 evrov pristala pri končnih 21.000. Tretja najdražje prodana slika je bila Kraška madona, pozno delo Toneta Kralja iz leta 1968, ki so ga prodali za izklicnih 9000 evrov, tik pod njo je pristala Dama z vrtnico Janeza Šubica, ki je zamenjala lastnika za prav tako izklicnih 8000 evrov. To je bila stara znanka s predlanske dražbe, na kateri s kar dvakrat višjo izklicno ceno 16.000 evrov ni prepričala.

V višjem cenovnem razponu med 10.000 in 25.000 evri so ostala tokrat neprodana dela Ivane Kobilca, Matije Jame in Ivana Vavpotiča ali drugi dve sliki Gojmirja Antona Kosa in Toneta Kralja.

Za cenejše slike manj interesa

Znova je bilo manj interesa za umetnine v cenovnem razredu od 1000 do 5000 evrov, dokaj medel odziv pa je po sezoni, ki je z lanskim alterpaviljonom na Beneškem bienalu in izjemno številko več kot 400.000 obiskovalcev retrospektive tako rekoč pripadla Irwinu in NSK, vzbudila prodaja njihovih del. Med 14 ponujenimi loti so bili uspešni pri petih.

Ničen izkupiček pa so organizatorji dosegli s ponovnim poskusom prodaje raznih posthumnih ali ne ročno podpisanih izdaj del umetnikov iz poglavja svetovne klasike. Tokrat Augusta Renoirja, Egona Schieleja, Pabla Picassa, Mana Raya ali Banksyja, tudi dokumentirana izvirna risba Le Corbusiera ni prepričala. Previsoka (3200 evrov) je bila tudi izklicna cena Zemljovida slovenske dežele in pokrajin Petra Kozlerja iz leta 1853, sicer enega vselej zaželenih magnetov tukajšnjih zbirateljev – tokrat iz zapuščine Frana Miklošiča –, ki je v preteklosti na dražbah dosegal visoke zneske.

V času, ko dunajski Muzej Leopold z retrospektivo izdatno promovira umetnost Zorana Mušiča, je bila ta v katalogu Carniole Antique skromneje zastopana, le s tremi grafikami, med katerimi sta bili prodani dve. Najbolje verzija Konjičkov za izklicnih 2000 evrov. Letošnji manko njegovih unikatov lahko pripišemo temu, da sta predlanskim ostali neprodani njegovi sliki z visokima izklicnima cenama 53 in 58 tisočakov.

A je slovenski trg s ponudbo Mušičevih unikatov izdatno zapolnjen. Še do 29. maja poteka zbiranje zavezujočih ponudb za nakup kar 41 del tega slikarja, ki ga je na podlagi sklepa okrožnega sodišča v Novi Gorici objavil stečajni upravitelj. Izhodiščna cena celotne zbirke, v kateri je po nenavadni kombinatoriki še eno delo samorastnika Janeza Repnika, je 417.120 evrov. Cenitev je opravila sodna cenilka­ Milena Božiček Koren, gre pa za zbirko finančno nasedlega GIP ART, d .o. o., galerijskega podjetja Matjaža Bažata iz Goriških brd.

Samonikla posebnost neurejenega slovenskega trga umetnin je, da tako rekoč več umetnin prodajajo in prodajo na stečajnih dražbah kot na klasičnih. Če je, denimo, Carniola Antiqua predlanskim na dražbi dobila 107 tisočakov, so v istem prednovoletnem času z dražbo zbirke finančno nasedlih podjetij Finetol in Alpen Invest dobili precej več, 157.000 evrov.