Betrib podobo industrijske kulture obrača na glavo

Ob omembi pojma industrijska kultura misel pogosto skoči k asociacijam sivina, zgodovina, preteklost, dolgčas. Kot bi bila zgolj sinonim neke davne preteklosti, nič več. V Zavodu ID20 poskušajo zato podobo industrijske kulture kot dolgočasne, monotone in težaške obrniti na glavo. Od danes pa do 3. oktobra bo v okviru prvega festivala Betrib potekal niz dogodkov, s katerimi bodo v Idriji krepili kulturo pionirstva in raziskovanja ter oživili nekdanjo vstopno točko v idrijsko podzemlje pri jašku Frančiške.

Čeprav so rudnik živega srebra že pred nekaj desetletji zaprli, ostaja Idrija z njim neizpodbitno povezana še danes. V mestu je na vsakem koraku opaziti ostanke nekdanjega paradnega konja razvoja ne le mesta, pač pa celotne regije. 500 let rudarjenja je kraj ob tem zaznamovalo tudi z običaji in navadami in na njenih prebivalcih pustilo močan pečat – samosvoji, prilagodljivi, iznajdljivi, delovni in ustvarjalni so morali biti nekoč in zaradi geografske lege jim tudi današnja realnost v ničemer ne prizanaša.



Organizatorji festivala Betrib – festivala industrijske kulture, v ospredje postavljajo idrijsko kulturo, obogateno z večplastno tradicijo delavstva, industrije in upanja v prihodnost. S festivalom želijo »na glavo obrniti podobo industrijske kulture kot dolgočasne, monotone in predvsem težaške«. Sive in temačne dediščinske podobe bodo zato predstavili prek barv in glasbe, emocij in izobraževanja, humorja in spominov ter jašek Frančiške – nekoč rezerviran le za rudarje – za teden dni spremenili v idrijsko kulturno središče.

Če je bila »jama« stoletja dom knapom, ji poskuša danes lokalna mladina – nekaj uspešnih poskusov s prireditvijo glasbenih dogodkov je bilo v Frančiški tudi že v preteklosti, med drugimi je bil v okviru Sozvočja Primorske tja povabljen Drago Mislej - Mef – odrediti novo posebno mesto.

»Program je zastavljen široko in z različnimi dogodki namenjen širši množici. Misel, da so določeni prostori namenjeni le enemu tipi vsebine, bi radi presegli. V prostoru, kjer bo DJ vrtel sodobno elektronsko glasbo, se lahko na primer na ogled postavi tudi razstava čipk,« pojasnjuje urbani sociolog Matevž Straus iz Zavoda ID20. Izpostavlja tudi medgeneracijski moment, ki ga v mesto prinaša Betrib, saj je format festivala resda mladinski, izzivi, ki jih nagovarja, pa so obči. Betrib je sicer tudi del projekta »YOUIND. Krepitev institucionalnih zmogljivosti za preprečevanje izseljevanja mladih iz industrijskih mest«.

Razstave, delavnice, posvet

Program bo do oktobra ponudil različne delavnice za srednješolsko mladino, razstave, projekcijo kratkih filmov Ohranjeni spomini, v katerih režiser in scenarist Dušan Moravec ter direktor fotografije in producent Matjaž Mrak zapisujeta zgodovino Idrije in njenih starejših prebivalcev. Nadvse aktualna bo inštalacija Terme Frančiška.

Kot so zapisali v Zavodu ID20, je bilo obsevanje z žarki v preteklosti osnovni del rudniške higiene: »Z UV-obsevanjem so rudarji prejemali in nadomeščali vitamin D, zaradi pomanjkanja katerega so bili izpostavljeni številnim hudim boleznim. Pa je to vse, kar je delalo rudarje žive in zdrave? Svetlobna inštalacija je premislek o stari kulturi vsakdanjega življenja idrijskega rudarja in novi dobi idrijskega človeka.«

Med osrednjimi dogodki, ki bodo potekali danes in jutri, velja omeniti vsaj še Ariadnino nit – gre za razstavo čipk ustvarjalk iz eksperimentalne skupine Čipkarske šole Idrija, ki so v jašku Frančiške niti prepletle z rudniški stroji in napravami. Nasprotje med nežno čipko, postavljeno v okolje težke industrije, prinaša svež pogled na ustvarjanje idrijskih klekljaric in odstira vprašanje, kako sta zmožna sobivati dva svetova – domača ženska obrt in težka moška industrija.



Prisluha vreden bo tudi današnji posvet v spomin nekdanjemu rudniškemu zdravniku, velikemu strokovnjaku Alfredu Kobalu, ki se je kot domačin, intelektualec, znanstvenik, v polnosti zavedal pomena industrijske kulture in jo na svoj način soustvarjal. Ob medicini dela se je med drugim posvečal glasbi, tudi kot dirigent Idrijskega plesnega orkestra. Nocoj se mu bodo ob 20. uri pod taktirko Naceta Kogeja poklonili znova zbrani glasbeniki v orkestru. Sobotni glasbeni poslastici, nastopu idrijskega didžeja Eliaza, pa bo kuliso nudilo industrijsko okolje vhodne stavbe pri jašku Frančiške.

Organizatorji festivala Betrib z visokoletečimi cilji pričakujejo, da ga bodo v prihodnjih letih še nadgradili. »V Idriji manjka vsebin, ki bi nagovarjale idrijsko mentaliteto, stvari, ki trenutno niso obravnavane. Letošnja izvedba Betriba je prilagojena koronakrizi in spreminjajočim se razmeram, želimo pa témo festivala v prihodnosti peljati naprej. Morda bo v prihodnjih letih uporabljen drug format, bi pa radi, da do leta 2025 festival zraste in postane del Evropske prestolnice kulture,« je dejal Matevž Straus. Nosilki naziva bosta tedaj Idriji precej sorodni Nova Gorica in Gorica.