Okvir postavi sliki piko na i

Dobro izbran okvir lahko precej poudari lepoto slike ali fotografije, tako kot lahko slab uniči vrednost oziroma pomen umet­niškega dela. V Sloveniji precej obrtnikov uokvirja slike, a le malo je butičnih. Z novo galerijo Ivanka Nikolaj prihaja v Idrijo tudi umetnostna obrt ­uokvirjanja slik.

Kuratorka Neža Pavšič se je uokvirjanja slik priučila v ateljeju Artes v Novi Gorici. Izobraževanj oziroma tečajev za to obrt pri nas ni, edina možnost je vajeništvo pri katerem od obrtnikov. Začela je z ničle, vodi jo predvsem ljubezen do slik oziroma umetnosti nasploh. Na vprašanje, zakaj se danes nekdo odloči za samostojno poslovno pot uokvirjanja slik, je odgovorila: »Likovno delo potrebuje okvir najprej zato, da ga zavaruje pred zunanjimi pojavi, kot sta vlaga in umazanija. Vsaka slika si zasluži dober okvir, narejen po meri.«

In kako se ­odloči, kakšen okvir pristaja nekemu delu? »Poskušam videti detajle na sliki. Poudarim majhne stvari, ki jih človek s prostim očesom morda niti ne bi opazil, ko pa dodaš okvir, stopijo na plan. Majhni črni detajli bodo recimo izstopali šele s črnim okvirjem. Živordeča slika potrebuje bel okvir, ki jo bo malce umiril.«

Kuratorka in galeristka je poudarila, da okvir nikoli ne sme prevladati nad sliko, je zgolj pika na i, s katero umetniško delo – lahko gre ne nazadnje tudi za fotografijo – postane popolno. Gre torej za zanimivo sinergijo, pravi Neža Pavšič. Pri uokvirjanju slik in drugih del je treba imeti čut za estetiko, pa tudi nekaj znanja. »Obstajajo pravila, ki se jih priučiš med vajeništvom. Akril recimo ni zelo svetleč, zato slika potrebuje svetleč okvir. Olje, ki se samo po sebi sveti, pa bolje učinkuje v mat okvirju.«

Za nekatere pompoznost, za druge minimalizem

V galeriji Ivanka Nikolaj (naziv je sestavljen iz imen prve idrijske umetnostne obrtnice, klekljarice Ivanke Ferjančič, ter slikarja, kiparja in ilustratorja Nikolaja ­Pirnata) bo poleg prodaje slik skrbela tudi za butično uokvirjanje. Pri tem sodeluje z lokalnimi umetniki, med katerimi sta Staš Kleindienst in Rudi Skočir. »Oba zagovarjata naravne in tanke okvirje, brez pompoznosti. Skočir slika velike figure, zato najbolje deluje minimalističen okvir,« je pojasnila Neža Pavšič. Nekateri umetniki imajo že ustaljeno prakso in natanko vedo, kakšni okvirji pristajajo njihovim umetninam, drugi prepustijo odločitev umetnostnemu obrtniku.

Galerija bo butična. Poleg idrijskih umetnikov bi Neža Pavšič rada ponudila kupcem v prodajo tudi druge slovenske umetnike. »Želela bi si, da bi bila galerija stičišče vseh, ki imajo radi umetnost. Kupijo sliko, jo morda dajo uokviriti, ali pa čipke.« Sploh pri čipkah, po katerih je Idrija znana, je veliko možnosti za preboj pri uokvirjanju, je razkrila načrte.

»Pravi izziv je uokviriti tradicionalno idrijsko čipko. Ko jo daš na platno ali papir, je to res osvežitev in deluje zelo sodobno. Za spremembo se izognemo živim barvam in preidemo na minimalizem, ki se dobro obnese v sodobnem domu.« Galerijo in delavnico za uokvirjanje slik bodo odprli prihodnji teden.