Visok prispevek kulture

Področje kulture se v statističnih analizah določa na podlagi dejavnosti, ki sodijo po standardni klasifikaciji dejavnosti iz leta 2008 (SKD 2008) v naslednje skupine dejavnosti: založništvo, dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi, radijska in televizijska dejavnost, kulturne in razvedrilne dejavnosti in dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev.



Prispevek kulture, izražen kot delež dodane vrednosti v bruto domačem proizvodu (BDP), je v letih 2014–2019 znašal 1,1 odstotka (razen v letu 2016, ko je kultura prispevala 1,0 odstotka); v obdobju 2010–2013 je kultura vsako leto prispevala po 1,2 odstotka. V teh izračunih pa niso upoštevani posredni učinki kulture npr. na gostinstvo, turizem, trgovino.
 

Izdatki za kulturo

Država je v 2019 namenila za kulturo – tj. za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, za umetniške prireditve, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom, za storitve radia, televizije in založništva – skupno nekaj več kot 448 milijonov evrov, kar je bilo manj kot en odstotek BDP. Izdatki države, namenjeni kulturi, so se v zadnjem desetletju do leta 2016 nominalno zmanjševali, v zadnjih letih pa se nekoliko povečujejo, vendar se odstotek izdatkov za kulturo glede na BDP kljub tej blagi rasti še naprej zmanjšuje.

Povedano nekoliko drugače: celotni izdatki države za kulturo so v 2019 znašali 215 evrov na prebivalca, to je 18 evrov manj kot v 2010. Vsak prebivalec sam pa je v 2019 porabil za kulturo povprečno 218 evrov, kar je 59 evrov več kot v 2010.
 

Zaposleni in samozaposleni v kulturnih dejavnostih

Dejavnosti s področja kulture v najširšem smislu zajemajo kulturno dediščino z arhivi in knjižnicami, založništvo in trgovino s knjigami in tiskom, uprizoritveno in vizualno umetnost, dejavnosti s področja filma, videa, radia in televizije, oglaševanje in arhitekturo. Konec decembra 2019 je bilo med vsemi delovno aktivnimi osebami v Sloveniji 27.993 oseb, ki so bile zaposlene ali samozaposlene v prej omenjenih dejavnostih.

Novembra 2020 – na ta mesec se namreč nanašajo zadnji podatki – pa jih je bilo 27.745 ali skoraj odstotek manj kot konec leta 2019. Pregled po dejavnostih pokaže, da se je zaposlenost za več kot deset odstotkov zmanjšala v trgovinah s tiskom (za 13,2 odstotka) in v kinematografski dejavnosti (za 13,8 odstotka), povečala pa se je najbolj v dejavnosti distribucije filmov, videofilmov in TV-oddaj (za 17 odstotkov).
 

Osebe z značilnimi poklici s področja kulture

Med zaposlenimi in samozaposlenimi v kulturnih dejavnostih je bilo 15.068 oseb, ki so opravljale enega od dvajsetih poklicev po standardni klasifikaciji (SKP-08), ki so značilni za  področje kulture. Toliko jih je bilo namreč konec novembra 2020 vpisanih v statistični register delovnoaktivnega prebivalstva. 63,7 odstotka teh oseb je bilo zaposlenih, 36,3 odstotka pa samozaposlenih.

Skupno število oseb z omenjenimi poklici se je v zadnjih šestih letih povečalo za 15,8 odstotka, njihova sestava glede na zaposlitveni status pa se ni bistveno spremenila (decembra 2014 je bilo zaposlenih 65,2 odstotka, samozaposlenih pa 34,8 odstotka oseb).