V vrtincu umetnosti, kulture, trga in podjetništva

»Kakorkoli je lahko slišati ne­umno, a v resnici mislim resno: rečem lahko, da v tej sobani, v tej dvorani sedi elita prihodnosti.« Takole je včeraj polno dvorano Muzeja za arhitekturo in oblikovanje v Fužinskem gradu nagovoril minister za kulturo, ki opravlja sprotne posle, Zoran Poznič.

Dogodek? Predstavitvena konferenca ob novem razpisu ministrstva za spodbujanje kreativnih kulturnih industrij. Na lanskem prvem so razdelili skoraj 800.000 evrov, letos je prijaviteljem na voljo bistveno več, 2.210.000 evrov.

Direktor muzeja Matevž Čelik Vidmar je zbranim kreativcem namenil misel svojega mentorja Vojteha Ravnikarja iz uvodnika prve številke revije Piranesi: »Ne glede na to, kako majhni smo in kako skromno financiranje imamo, smo lahko igralec na evropskem in svetovnem parketu.«

Doslejšnji minister Poznič je zbranim navrgel misel o kreativnosti kot glavnem vodilu: »Vaša kreativnost, prepletena s polji v gospodarstvu, znanosti in izo­braževanju, prinese tisto, kar naj bi pričakovali od vsakega posamez­nika v novi družbi … primer takih dobrih praks v Sloveniji je vsekakor MAO, tudi s tem projektom.«



»Ta projekt je bil prvi interdisciplinarni take vrste, ko povezovanje ne zadeva le kreativne sfere, ampak poteka tudi med ministrstvi,« je dodal Poznič. Včasih je bilo mojim strokovnjakinjam in strokovnjakom težko prepričevati ozke birokratske glave na drugih ministrstvih. Kaj to v resnici predstavlja: vsi so hoteli dati take razpise v preglednice in okvirčke v excelu, do končnega rezultata je bilo težko priti. Je pa vse, kar je pred vami, narejeno po načelu možnega, vam pa obljubim: teh projektov bo čedalje več, družba mora vlagati vsa razpoložljiva sredstva v principe, ki peljejo od kreativnosti do končnega rezultata, naj je rezultat kreativno delo, snovni predmet ali karkoli drugega.«
 

Dali bi še več, če bi imeli

O konkretnostih tokratnega razpisa sta spregovorili sekretarka z ministrstva za kulturo Biserka Močnik in Anja Zorko, pomočnica direktorja MAO in vodja Centra za kreativnost. Prva je povedala, da so prvi razpis in platformo kot celoto snovali od leta 2015, ko so v dialogu z ministrstvom za gospodarstvo pridobili 11 milijonov evrov namenskih sredstev.

Prvi razpis je bil objavljen marca lani, trajal je do začetka maja, ker je bil prvi in so prijavitelji potrebovali več časa, odziv nanj pa je bil izjemen, dobili so 150 prijav, strokovna komisija je izbrala 30 projektov, čeprav je precej prijavljenih projektov preseglo prag 70 točk in bi lahko razdelili več sredstev, a povečanje vsote takrat ni bilo izved­ljivo, ostali so pri skoraj 800.000 evrih, od katerih je bil večji del namenjen vzhodni regiji, ker spada v prednostno os kohezije.


 

Življenje na presečišču umetnosti in trga

Anja Zorko je dodala, da je Center za kreativnost kohezijski projekt, ki ga financirata evropski sklad za regionalni razvoj in slovenska država, prvi ga financira iz prednostne osi dinamičnega in konkurenčnega podjetništva. Center je hibridna institucija, hkrati laboratorij ustvarjalnosti in povezovanja ter ambasador slovenske kreativnosti po svetu. Interdisciplinarna platforma z javnimi subvencijami in podporo, ki jo nudi Muzej za arhitekturo in oblikovanje, povezuje, predstavlja in podpira razvoj kreativnega sektorja v državi ter ga povezuje z drugimi sektorji.

Tudi letošnji razpis Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij – Center za kreativnost 2020–2021 stavi na projekte s podjetniškim potencialom, vendar tiste, ki so na presečišču umetnosti, kulture, eksperimenta, trga, podjetništva in izražajo kreativne kulturne vsebine, njihovi rezultati pa poslovno uresničljivi in povečujejo dodano vrednost. Cilj razpisa, je poudarila Anja Zorko, ni financiranje vseh področij kreativnega sektorja: »Financiramo dobre projekte na ­presečiščih.«
 

Več gre vzhodu

Predmet razpisa so nepovratne spodbude za razvoj inovativnih projektov in podjetij iz kreativnega in kulturnega sektorja, razvoj novih izdelkov, storitev in procesov pri prijaviteljih (mišljena so podjetja in druge organizacije, ne pa samozaposleni v kulturi) ter spodbujanje močnejšega sodelovanja med kreativnim in kulturnim sektorjem ter gospodarstvom.

Okvirna višina sredstev za izvedbo javnega razpisa je 2.210.000 evrov, od teh za vzhodno kohezijsko regijo 1.700.000 evrov in zahodno 510.000 evrov, mogoča so predplačila ob finančnem zavarovanju pogodbenih obveznosti, sklepanje podjemnih in avtorskih pogodb s polno zaposlenimi pa ni upravičen strošek.
 

Od zamisli do posla

Sredstva bodo razdeljena v treh sklopih: oznako A1 ima tako imenovana semenska faza, ki zadeva preverjanje koncepta – sredstva v višini do 15.000 evrov na projekt so namenjena raziskovanju, inoviranju in prikazu uporabe projektov kreativnega sektorja v realnem okolju, da bi ugotovili možnosti za komercializacijo. Sklop A2 pomeni zagonsko fazo kreativnega startupa oziroma zagonskega podjetja, do 40.000 evrov na projekt je namenjenih za zagotavljanje podpore v fazi rasti, izboljšavo poslovnih procesov, spodbujanje ambicioznih inovativnih razvojnih projektov ter širjenje na mednarodne trge.

Tretji sklop – kreativni povezovalnik – je s sredstvi do 30.000 evrov na projekt namenjen povezovanju kreativnega in kulturnega sektorja z gospodarstvom: tu gre za spodbujanje strateškega sodelovanja z drugimi gospodarskimi področji z razvojem inovativnih rešitev, proizvodov, storitev ali procesov. Rok za oddajo vlog za dodelitev sredstev je 6. april, Center za kreativnost bo za izbrane prijavitelje pripravil obvezni 20–30-urni mentorski program.