Umrl je Bruno Latour

Danes je umrl Bruno Latour, francoski filozof, antropolog in sociolog, eden najvplivnejših mislecev zadnjih desetletij. Poznavalec Latourjeve misli in pisec spremne besede h prevodu Latourjeve knjige Nikoli nismo bili moderni v slovenščino, Jernej Kaluža, je za Delo pojasnil, da je Latour zaslovel z izvedbo presenetljivega obrata in namesto, da bi antropološko obravnaval primarne skupnosti domorodcev, kakor je navada, antropološko metodo pričel uporabljati na znanosti. »Njegova prva temeljna knjiga Laboratorijsko življenje iz leta 1979 je nekakšna etnografija znanstvenega dela,« je opisal Kaluža. 

Zaradi takšnega pristopa je Latour postal ena ključnih figur v razpravah o postmodernosti, relativizmu in statusu resnice, ki so se odvijale zlasti v zadnjem desetletju prejšnjega in prvem desetletju novega tisočletja. Latour se je ves čas otepal interpretacij, ki so ga obravnavale kot zagovornika relativizma. »To, da lahko delamo etnografijo znanosti, nikakor ne pomeni, da je znanost na isti epistemološki ravni kot religija, Latour nikakor ni bil zagovornik anarhije v epistemološkem smislu,« je pojasnil Kaluža.

Iztirjena razprava za in proti cepljenju

Ob smrti se je Latourju poklonil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je na twitterju zapisal, da je bil Latour »mislec ekologije, modernosti in religije,« ki je bil »prepoznan v svetu prej kot v Franciji.« »Njegova pisanja nas bodo še naprej navdihovala z novimi odnosi do sveta,« je zapisal Macron. 

Med Latourjeva glavna dela sodijo Laboratorijsko življenje: družbena konstrukcija znanstvenih dejstev, Pasterizacija Francije in Aramis ali ljubezen tehnologije, v slovenščino je prevedena njegova odmevna zbirka esejev Nikoli nismo bili moderni, knjiga Prizemljitev: politična usmeritev za Novi podnebni režim in Pandorino upanje. 

Latour je zaradi raka trebušne slinavke umrl star 75 let.