Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Razno

Umetnost za refleksijo, ne za fajn odziv

Poleg glasbenega in gledališkega cikla bodo v Hiši kulture Celje v letošnji sezoni prvič pripravili tudi družinski festival Glasbena skrinjica.
Plesno-vizualna zgodba Velikani, plastične krajine bo oživela nocoj na Glavnem trgu v Celju. Če bo deževalo, bodo predstavo prestavili na kasnejši datum. FOTO: arhiv zavoda Odprti predali
Plesno-vizualna zgodba Velikani, plastične krajine bo oživela nocoj na Glavnem trgu v Celju. Če bo deževalo, bodo predstavo prestavili na kasnejši datum. FOTO: arhiv zavoda Odprti predali
9. 9. 2022 | 08:00
8:56

Hiša kulture Celje (HKC) bo novo sezono, ki so jo poimenovali Refleksije, začela nocoj na Glavnem trgu, s prvo predstavo v gledališkem ciklu, poetično plesno-vizualno zgodbo Velikani, plastične krajine. Glasbeni abonma bodo 22. septembra odprli z lastno produkcijo, premiero glasbenogledališke predstave o skladatelju in violinistu Giuseppeju Tartiniju. Poleg bogatega glasbenega abonmaja in gledališkega cikla v HKC vztrajajo pri vzgajanju občinstva s programom Ambasador kulture pa tudi z novim družinskim festivalom Glasbena skrinjica, ki bo v začetku oktobra v Celju.

Predstavo, ki bo nocoj odprla novo sezono HKC, v zasnovi interdisciplinarne umetnice Ajde Tomazin in izvedbi performerke Špele Premelč, bi morali na Glavnem trgu v Celju izpeljati že spomladi, a je bila prestavljena zaradi hudega naliva. Če bo nocoj slabo vreme, jo bodo znova prestavili na kasnejši datum. Nuša Komplet Peperko iz HKC je poudarila, da je to predstava za trideset obiskovalcev. »Gre za intimni dogodek v javnem prostoru. Za plesno-vizualno uprizoritev, ki se ukvarja s problemom plastike.«

Plesno-vizualna zgodba Velikani, plastične krajine. FOTO: arhiv zavoda Odprti predali
Plesno-vizualna zgodba Velikani, plastične krajine. FOTO: arhiv zavoda Odprti predali

V gledališkem ciklu so v HKC za letošnjo sezono napovedali še plesni duet v koreografiji in izvedbi Petre Chelfi in Petre Valentić Parte, parte, ki bo 16. septembra v Plesnem forumu Celje. Za konec oktobra pripravljajo novo, že tretjo predstavo ženskega pripovedovalskega kolektiva Bodice, ki se ukvarja s poglobljenim raziskovanjem Rose Luxemburg. Kot je poudarila Nuša Komplet Peperko, so v predstavi ključni zvočni svetovi, skozi katere se sprehajamo skozi življenje in delo, zgodovinski trenutek in vpliv ter posledice Rosine zgodbe tukaj in zdaj. Dodala je, da lahko predstavo spremljamo tudi kot nadaljevanje njihove uspešnice Kaj bi, Che iz leta 2018.

Gledališki cikel bodo sklenili s februarskim plesnim koncertom Ljubi me nežno ter Koncertom Anje Zag Golob in Draga Ivanuše, pri katerem gre za enega od najboljših umetniških prepletov poezije in glasbe. »Koncert bo v Celju ob svetovnem dnevu poezije, hkrati bo to uvod v Veronikino nagrado 2023, za katero tudi za v prihodnje, tako kot je bilo že letos, načrtujemo, da bomo vsako leto našli močen glasbeni kolektiv, ki bo pri nagradi sodeloval in uglasbil najmanj eno pesem nagrajenca,« je dodala Nuša Komplet Peperko.

Novo sezono Hiše kulture Celje so predstavili nekateri člani kolektiva HKC (z leve): Matija Kovač, Nuša Komplet Peperko, Miha Firšt in Gregor Deleja. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Novo sezono Hiše kulture Celje so predstavili nekateri člani kolektiva HKC (z leve): Matija Kovač, Nuša Komplet Peperko, Miha Firšt in Gregor Deleja. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Predstava Tartini

Eden od vrhuncev letošnjega glasbenega abonmaja HKC, v katerem je devet koncertov, bo gotovo premiera predstave Tartini. Gre za poetični dramski tekst pesnika in pisatelja Muanisa Sinanovića ob Tartinijevi glasbi. Direktor HKC Miha Firšt je pojasnil, da je glasbenogledališka produkcija glasbene predstave Tartini v letu, ki ga je ministrstvo za kulturo razglasilo za Tartinijevo, ob 330. obletnici njegovega rojstva. »Tartini je dejansko zasnoval violinsko šolo. Drugi so od njega bolj ali manj prepisovali. Bil je tudi entuziastičen matematik in fizik, ki je raziskoval zakonitosti alikvotnih tonov ter kvintnega kroga in prvi na svetu odkril skrivnostne kombinatorne tone, katerih nastanka v prostoru takratno fizikalno dognanje ni moglo pojasniti. Ta glasbena predstava je predstava o celostnem človeku.« Nastopila bosta igralka Živa Selan in violinist Kristian Ilić.

Glasbeni abonma bodo nadaljevali s koncertom Aca Bišćevića, ki kot operni solist nastopa na najpomembnejših prizoriščih, hkrati sodeluje z glasbeniki kot čembalist in pianist. Je eden od redkih, ki samospeve za glas in klavir izvaja sam, kar bomo oktobra slišali tudi v Celju, ob njem bo nastopil še plesalec Alberto Pagani. Novembra bosta prišla v Celje mednarodno uspešna glasbena solista, violinistka Tanja Sonc in kitarist Aljaž Cvirn. V tej sezoni bomo slišali še Zagrebški trobilni kvintet, sopranistko Katjo Konvalinka s pianistko Darjo Mlakar Maležič, Slovenski godalni sekstet s kontrabasistom Petrom Brčarevićem in maja Trio Tempestoso, v katerem igra klarinetist Andraž Golob, član Berlinske filharmonije. Trio Tempestoso je bil leta 2019 razglašen za zmagovalce tekmovanja Borisa Pergamenščikova, ki velja za eno od največjih in najprestižnejših svetovnih sodobnoglasbenih tekmovanj.

image_alt
Hiša kulture še vedno brez zidov, a z veliko kulture

Največji glasbeni zasedbi bomo slišali januarja. V celjskem Narodnem domu bo nastopila Camerata Sinfonica Austria. Odigrali bodo Mahlerjevo Četrto simfonijo in novo kompozicijo Matije Krečiča. Marca bodo prišli v Celje Ljubljanski solisti s Petro Kovačič, sicer članico Dunajske filharmonije.

Za otroke

HKC je od leta 2013 pripravljala Glasbene sobotnice, na katerih so skušali klasično glasbo približati tudi najmlajšemu občinstvu. Letos so jih preoblikovali v prvi festival Glasbena skrinjica, ki bo od 6. do 8. oktobra v Celjskem domu. Matija Kovač iz HKC je povedal, da festival pripravljajo v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije, društvom Filter, ki upravlja mestni kino, in Zavodom Celeia Celje. Na festivalu, ki je namenjen družinam, povabili bodo tudi šole, bo več koncertov, glasbenih predstav, delavnic in glasbenih filmov, drugi dan festivala pa bo v Celju gostovala opera po motivih Svetlane Makarovič Veveriček posebne sorte skladatelja Iztoka Kocena in libretista Jakoba Barba.

Na prvem festivalu Glasbena skrinjica, ki bo v Celju od 6. do 8. oktobra, bo gostovala tudi opera Veveriček posebne sorte. FOTO: Janez Kotar
Na prvem festivalu Glasbena skrinjica, ki bo v Celju od 6. do 8. oktobra, bo gostovala tudi opera Veveriček posebne sorte. FOTO: Janez Kotar

Nadaljujejo tudi program Ambasador kulture. Gre za program, v katerem si učenci in dijaki nekatere koncerte, gledališke, filmske predstave in razstave lahko ogledajo brezplačno. Pred leti so to počeli analogno, v zadnjem letu pa so razvili aplikacijo, ki bo v prihodnjih tednih brezplačno dostopna pri največjih ponudnikih aplikacij. »Cilj tega programa je tudi širitev v druge kraje, zanimanja je že kar nekaj, a za zdaj ostajamo v Celju, sicer bi potrebovali več sredstev in zaposlenega človeka samo za to,« je dejal Kovač. Program podpira Mestna občina Celje, ki je tudi sofinancirala razvoj aplikacije. Financiranje HKC še vedno ni sistemsko, za kar so si prizadevali, so pa na različnih razpisih pridobili skupno 40.000 evrov, skupaj s tržnim delom so imeli lani za izvedbo programa okoli 100.000 evrov. Firšt je povedal, da so lani izvedli 25 projektov z več kot 70 dogodki. Nekateri ostajajo v ponudbi, med njimi denimo muzikal Kure?!, ki so ga postavili s priznano ilustratorko in pisateljico Lilo Prap.

image_alt
Muzikal, v katerem vladajo kokoši

Umetnost v ospredje

HKC že nekaj let poudarja pomen kakovostne kulturne in umetniške ponudbe v mestu. Hiša kulture, četudi brez fizične hiše, je pomembna institucija z velikim obiskom in velikimi koncertnimi imeni, kot je bil denimo v minuli sezoni razprodan koncert pianista Aleksandra Gadžijeva. V sezoni, ki se začenja, so se odločili, da potencialnih obiskovalcev koncertov in predstav različnih uprizoritvenih praks ne bodo več nagovarjali in prepričevali, zakaj naj pridejo. »Živimo v času umetniške kičifikacije, disneyfikacije, banalizacije, bližnjic, kjer so najpomembnejši učinki dogodkov mestni vrvež, štimunga, želen odziv občinstva pa fajn. Mi nočemo dogodkov, ki so fajn, mi želimo takšne, ki jih lahko reflektiramo še ure in dneve ali pa nas pustijo brez besed,« so zapisali v programski knjižici.

Dodali so, da živimo v času odvisnosti od takojšnjih učinkov, ki je »sovražnica umetnosti, širše pa tudi sreče in vsakdo, ki mu je mar za prihodnost, bi moral aktivno iskati načine, kako v ospredje naših hotenj postaviti umetnost«. Lahko začnemo že nocoj.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine