Rezerve vidijo v sodelovanju države in lokalnih skupnosti

Na zadnji seji pred počitnicami je Nacionalni svet za kulturo (NSK) z gosti razpravljal o kulturni infrastrukturi in njeni prihodnosti. Ob navedbi že realiziranih primerov dobrih praks, kot so denimo obnova petega nadstropja Cankarjevega doma in oranžerije dvorca Dornava so govorci predlagali tudi spremembe Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK).

Predsednica NSK Uršula Cetinski je svet na začetku seje seznanila s tremi predlogi, in sicer, naj se javni zavodi z ministrstvom za kulturo že novembra uskladijo o vlaganjih v nakup opreme; naj se v ZUJIK opredeli, da pogodbe o tem lahko podpišejo za dve leti; ter možnost nakupa potrebne opreme oziroma infrastrukturnih posodobitev iz presežka prihodkov v soglasju z ministrstvom, namesto da se presežek, kot veleva trenutni zakon, vrne v proračun. Vse predloge je svet ob koncu seje podprl.

Saga NUK II

Predstavljeni so bili primeri dobrih praks, ki zadevajo kulturno infrastrukturo, kot so izgradnja nove, trajnostno zasnovane dvorane v petem nadstropju Cankarjevega doma, prenova oranžerije dvorca Dornava, medtem ko je ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Viljem Leban povedal, da projekt gradnje NUK II kljub lanskim obljubam premiera in ministra za izobraževanje, znanost in šport, stoji. So pred finančno konstrukcijo. NSK je prosil za podporo pri umestitvi sredstev za realizacijo projekta v proračun.

Polona Torkar, strokovna vodja in podpredsednica Društva Asociacija je spregovorila o položaju nevladnikov. Poudarila je, da imajo veliko potrebe po prostorih, zlasti pisarnah in skladiščnih prostorih. Obenem je finančni položaj profesionalnih nevladnih organizacij tak, da si težko zamišljajo, da bi problematiko lahko naslovile same. Menijo, da področje ni strateško urejeno in da je velik problem v realizaciji odločitev, kadar politična volja je. Ob večanju števila prostorov, namenjenih neposrednemu upravljanju NVO, številni vidijo rešitev tudi v zagotavljanju sredstev za komercialni najem infrastrukture skozi razpise ali spodbudah zasebnikom, da prostore oddajo v neprofitne namene.

Poudarila je, da je pri tem treba imeti v mislih tudi časovno komponento, saj je infrastruktura dotrajana, njen položaj se slabša ali stagnira, prostori izginjajo, selitve na ne veliko boljše so stalnica, s čimer se »načrtno zavira razvoj domače profesionalne neodvisne ustvarjalnosti in kulture, ki izvaja programe v javnem interesu in bi morali biti deležna večje stabilnosti«. Priložnosti vidijo v sodelovanju med državo in lokalnimi skupnostmi, tudi pri namenskem koriščenju sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost ter prek drugih mehanizmov in investicij.

O vzdržnih pogojih dela se je treba vselej in znova pogovarjati

Govorci so izpostavili, da se je na področju kulturne infrastrukture največ naredilo v Ljubljani. O sodelovanju med mestom in državo je spregovorila vodja Oddelka za kulturo MOL Mateja Demšič. Predstavila je tudi stanje javne infrastrukture v uporabi nevladnih organizacij. Obenem je v mestu dvanajst javnih zavodov, med njimi pet hibridov, ki jih financira tudi ministrstvo. Nanj je med drugim naslovila prostorsko stisko Filharmonije in Festivala Ljubljana in njuno potrebo po novih koncertnih dvoranah ter pobudo za poseben razpis, namenjen izključno ohranjanju Plečnikove dediščine.

Sodelovanje z državo si MOL obeta tudi na področju sodobnega plesa, skupne uporabe infrastrukture (skladiščni, depojski, arhivski prostori) med več deležniki ter na področju digitalne infrastrukture. Pomen digitalizacije v kulturi je izpostavil tudi Mitja Čander, ki meni, da na tem področju zaostajamo.