Repnik: »Slovenski zbori so v svetovnem vrhu«

Po generalni skupščini Evropske­ zborovske zveze prejšnji mesec – sklepna prireditev je bila v Postojnski jami – je pred Javnim skladom za kulturne dejavnosti (JSKD), ki ga vodi Marko Repnik, velik izziv, največji glasbeni dogodek v zgodovini Slovenije.

Odločeno je, da bo julija 2021 v Ljubljani Europa Cantat, največji evropski zborovski festival, ki bo na več kot stotih koncertih in petdesetih delavnicah združil več kot štiri tisoč glasbenikov z ­vsega sveta.
 

Gospod Repnik, pred leti, ko smo novinarji preštevali izide pesniških zbirk v enem letu, smo zapisali, da smo narod pesnikov. Pri vas velja, da smo prej narod pevcev in pihalcev?

Smo tudi narod pesnikov in nasploh literatov. Vsekakor v ljubiteljski kulturi prevladuje zborovsko petje, kar kaže na to, da smo Slovenci pevsko in glasbeno naravnani in to kažemo tako rekoč na vsakem koraku.

Za Delo ste povedali, da nobena evropska država nima tako povezane mreže kulturnih društev kot Slovenija. O čem po vašem mnenju govori močna ljubiteljska kultura?

Predvsem o tem, da smo kulturno in s tem tudi socialno povezani. V Sloveniji je ne glede na težave, s katerimi se sooča povprečni državljan, vedno dovolj prostora, interesa, predvsem pa podpore, da se lahko posameznik vključi v delovanje skupine, društva oziroma dejavnosti, s katero se lahko poistoveti, predvsem pa se izraža in v tem uživa.
 

Revija Mentor je bila pred desetletji tako rekoč vstopnica mladim književnikom na literarno prizorišče. Kako je z revijo in njenim početjem zdaj? Izdajate tudi knjižno zbirko.

Tudi danes je Mentor reprezentativen na področju vstopa na literarno prizorišče. Mladi literati so odlično vodeni s projektom Urška, ki ga skrbno vodi Barbara Rigler in je s sklepnim dejanjem oktobra v Slovenj Gradcu dodobra zasidran v našem literarnem prostoru.
 

Del dejavnosti JSKD je osredotočen na državno in mednarodno raven, del na regijsko, medobmočno in območno, v zvezi s to strukturo je uporabljen pojem piramidalnosti. Na katerih področjih vidite največje preboje oziroma vstop na najvišjo raven? Na literarnem področju sta na primer sodelavki Mentorja, Nataša Kramberger in Gabriela Babnik, prejeli evropsko nagrado za literaturo, bili finalistki nagrade kresnik itd. Je pri plesu, glasbi, likovni umetnosti, filmu in folklori podobno?

Piramidalni sistem prek selekcij na območni in regijski ravni omogoča dejanski preboj v vrh. V vseh dejavnostih kulturnega udejstvovanja. Nič drugače ni, kadar govorimo o vstopu na mednarodno prizorišče. Plesalci, literati, godbeniki, filmarji, pevci in predstavniki drugih kulturnih dejavnosti so zaznamovali mednarodni prostor. Ob tem velja opomba, da Slovenija z zbori spada v svetovni vrh tovrstnega ustvarjanja in poustvarjanja. Zato bo tudi organizirala največji zborovski festival Europa Cantat, ki ga bo gostila v Ljubljani julija 2021.
 

V prostorih JSKD na Cankarjevi 5 ste leta 2016 odprli knjižnico Tomaža Šalamuna, tam, vidim po razpisih, je tudi rezidenca za tuje umetnike, Zeleni in Oranžni apartma.

Knjižnica Tomaža Šalamuna ali Center za poezijo je krasen prostor na Cankarjevi 5, kjer vsak teden potekajo literarne prireditve. Gre za osebno zapuščino slovitega pesnika, ki jo je JSKD uredil ter jo skrbno in odgovorno upravlja. Rezidenčna apartmaja v zgornjem nadstropju stavbe sta polno zasedena, tam gostimo tuje umetnike, ki vse leto ustvarjajo v prestolnici in s tem prispevajo tudi k ljubiteljski kulturi.
 

Prejšnji mesec ste gostili zasedanje generalne skupščine Evropske zborovske zveze. Odločeno je, da bo julija 2021 v Ljubljani Europa Cantat, največji glasbeni festival v zgodovini Slovenije.

Sklep o tem, da bo julija 2021 v Ljubljani zborovski festival Europa Cantat, največji kulturni dogodek v zgodovini samostojne države, je bil sprejet leta 2017. Takrat smo v Ljubljani gostili člane Evropske zborovske zveze, ki so si natančno ogledali prostore in logistiko za izvedbo festivala. Avgusta lani smo se kot organizatorji predstavili v Talinu na zadnjem festivalu Europa Cantat pred ljubljanskim. Novembra je v Ljubljani potekala redna letna generalna skupščina Evropske zborovske zveze, katere članica je tudi Slovenija.
 

Na spletni strani sklada piše, da je vaša specialna knjižnica za obiskovalce zaprta. Začasno?

Vsekakor začasno! Trenutno smo v manjši prostorski stiski, o kateri smo prepričani, da je samo prehodna. Imamo velike načrte z njeno širitvijo, tako prostorsko kot njenih dejavnosti.

Financiranje? JSKD objavlja razpise za projekte in programe,­ kako stabilen pa je vaš proračun?­ Kako radodaren je vaš ustanovitelj, ministrstvo za kulturo?

Kakor večina zavodov s področja kulture bi si tudi mi želeli še malo konkretnejšega financiranja, velja pa omeniti, da je bil naš proračun letos višji kot leta prej in da smo bili za to ministrstvu za kulturo in ministru hvaležni. Vsekakor upamo, da bo trend vzpona proračuna opazen tudi prihodnje leto in naprej. Tako bi lahko neobremenjeno ali vsaj manj obremenjeno izvajali programe, ki so v lokalnih skupnostih in širše nujni.