Razpis, ki je bil javen le formalno oziroma fiktivno?

»Ne nameravamo se sprijazniti z odločitvijo ministrstva za kulturo,­ kakšne so pravne možnosti za izpodbijanje njihove odločitve, pa še proučujemo.« Tako je Miha Kos, direktor ljubljanske Hiše eksperimentov, komentiral sklep o zavrnitvi njihove prijave na javni razpis za Mrežo centrov raziskovalne umetnosti in kulture (MCRUK), vreden kar devet milijonov evrov.

Na razpis, ki je bil objavljen decembra lani, so se prijavili trije interesenti: Zavod Kersnikova, Delavski dom Trbovlje (DDT) in Hiša eksperimentov. Po Kosovem mnenju se je z zavrnitvijo njihove vloge le še povečal utemeljen sum, da je pravzaprav to bil vnaprej pripravljen razpis, ki je bil le formalno javen, sicer pa sta bila zmagovalca vnaprej znana. Razpis namreč predvideva razdelitev sredstev med vzhodno in zahodno kohezijo, pri čemer bi vzhodno reprezentiral DDT, zahodno pa Zavod Kersnikova, oba zavoda pa imata pod okriljem številne konzorcijske partnerje.

Vloga Hiše eksperimentov je bila zavrnjena zaradi statusa prijavitelja, ki ne izpolnjuje formalnih pogojev. Za razpis so se lahko kvalificirali zgolj javni in zasebni zavodi ter društva s področja kulture, ne pa tudi ustanove, medtem ko je Hiša eksperimentov zasebna neprofitna institucija, ki ima v ustanovitvenem aktu navedeno kulturno dejavnost. Kos se sprašuje, na podlagi kakšnih kriterijev je bil pripravljen razpis, ki dovoljuje prijavo zasebnim društvom, ne pa tudi neprofitnim ustanovam in fundacijam zasebnega prava. »Več kot očitno gre tukaj za diskriminatoren postopek in zelo dvomim, da je – glede na to, da bo večina sredstev prišla iz naslova evropskih sredstev – takšno določilo evropske zakonodaje,« je poudaril Kos.

Koga vlečejo za nos?

Direktor Hiše eksperimentov tudi dvomi, da bi besedilo razpisa lahko bilo spodrsljaj pripravljavcev razpisa ali njihova nestrokovnost, bolj verjetno se mu zdi, da so bile ustanove namenoma izpuščene, da bi določenim subjektom onemogočili sodelovanje na razpisu. »Zakaj potem sploh javni razpis? Koga vlečejo za nos? Tukaj država, ki bi morala biti zgled državljanom, zavaja javnost z mehanizmom javnega razpisa, ki je javen le navidezno, saj je zasnovan tako, da so vnaprej izločeni potencialni konkurenti,« je poudaril Kos.

Dodatno sprenevedanje se mu zdi dejstvo, da Hiše eksperimentov niso zavrnili že pri odpiranju ponudb, temveč so takrat navedli, da njihova vloga ni popolna, saj naj bi manjkala potrdila o nekaznovanosti konzorcijskih partnerjev. Kos ni prepričan, da je besedilo razpisa nastalo zgolj na ministrstvu, oziroma sklepa, da so pri njegovi pripravi sodelovali tudi in predvsem potencialni prijavitelji. Navsezadnje sta Zavod Kersnikova in DDT v obširno in kompleksno vlogo vključila kar nekaj deset konzorcijskih partnerjev, kar bi bilo glede na zelo kratek rok prijave brez vnaprejšnjega sodelovanja pri pripravi projekta skoraj nemogoče. Zadeva je še bolj sporna, ker je bil sedanji minister za kulturo Zoran Poznič v času razpisa direktor Delavskega doma Trbovlje, zato po Kosovem mnenju ni neutemeljen sum, da ga je minister pravzaprav pisal zase, četudi takrat še ni prevzel te funkcije.

Kazenska ovadba?

Kosa prav tako ni prepričalo Pozničevo zagotovilo, da se bo zaradi potencialnega konflikta interesov izločil iz vseh postopkov odločanja, saj bo moral končni sklep o dodelitvi sredstev podpisati prav on. Prav tako se mu ne zdi sprejemljivo, da ga je minister, še preden so bili postopki končani in je bila Hiša eksperimentov izločena iz tekme, vabil, naj se priključi enemu od prijaviteljev kot konzorcijski partner. »Je minister že v začetku marca vedel, da bo naša vloga zavrnjena in da se bo uresničil scenarij o podelitvi sredstev Zavodu Kersnikova in DDT?« je zanimalo Kosa, ki je opozoril Pozniča, da ne more hkrati voditi ministrstva in se – sicer bolj ali manj deklarativno – formalno izločevati iz postopkov.

Glede na način zavrnitve njihove prijave ter vizijo in vrednote Hiše eksperimentov in njegovo osebno prepričanje se Kos s takšnim razpletom ne more sprijazniti. Kakšni bodo njegovi nadaljnji postopki, še proučuje, gotovo pa ne namerava sprejeti načina delovanja ministrstva za kulturo, ki je diskriminatoren in nekonsistenten. Če bi dokazali, da so nekateri prijavitelji tudi avtorji ali soavtorji razpisa, bi bila po Kosovih besedah upravičena tudi kazenska ovadba, saj bi to bil zavajajoč in žaljiv odnos ministrstva do pravne države.Devet milijonov evrov težak razpis MCRUK ni edini sporen, podobno in z nekaterimi identičnimi akterji se razvija tudi projekt ljubljanskega Centra znanosti, ki je ocenjen na kar petindvajset milijonov evrov.

Za podrobnejša pojasnila smo zaprosili tudi ministrstvo za kulturo. Poleg formalnih in pravnih zapletov nas je zanimala tudi utemeljenost tajnosti števila in predvsem imen konzorcijskih partnerjev pri vlogah Zavoda Kersnikova in DDT – na ministrstvu so do zdaj zatrjevali, da ta podatek ne spada pod kategorijo informacij javnega značaja –, vendar odgovora (še) nismo prejeli.