Program, razpet med Celjem in Ljubljano

S širitvijo programa osrednjega slovenskega literarnega festivala v Celje, ki postaja eno od njegovih glavnih prizorišč, se bralci lahko veselimo tudi bogatejšega spremljevalnega programa, ki bo k nam pripeljal enega od vodilnih sodobnih teoretikov kapitalizma Noama Yurana, pa tudi mlade evropske literarne talente.

Vseobsegajoči in vključujoči spremljevalni program

V mestnem središču Celja bo v času festivala zaživela ena od novosti letošnje edicije – Fabula Kiosk, interaktivna informacijska točka v legendarni obliki Kioska K67, ki bo deloval tudi kot popup knjigarna, v kateri bodo na voljo knjige letošnjih festivalskih avtorjev. Ob tem bo v Celje odpotoval FabulaFotelj, ki v Osrednjo knjižnico Celje prinaša »novo dimenzijo literarnega doživetja, ki združuje branje, poslušanje in sodobno tehnologijo v edinstveni prostorski izkušnji«.

V Celju bo potekala tudi Fabula po poteh Alme Karlin, ki v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje združuje vodeni ogled razstave Alma M. Karlin: Poti ter ustvarjalne delavnice za otroke, ki bodo spoznavali zgodbe te velike pustolovke ter bogato dediščino njenih potovanj.

Spremljevalni program bo poleg najmlajših poskrbel tudi za starejše – Fabuline sobotne bralne matineje za starejše bodo v izbrane domove za starostnike v Celju ves čas festivala prinašale bralne matineje pod vodstvom Sonje Mlejnik –, v sodelovanju z Mestno občino Celje, mestnim prometom Celebus in evropskim projektom NovelEU bo festival tokrat popeljal literaturo tudi na mestne avtobuse. Notranjost avtobusov bodo obogatile QR-kode, prek katerih bodo potniki lahko dostopali do odlomkov izbranih sodobnih evropskih romanov.

V sodelovanju z omenjenim projektom NovelEU se bo na festivalu odvila posebna delavnica biblioterapije s pogovorom o temah, ki jih odpira roman Adina soba (Adas Raum) britanske pisateljice Sharon Dodua Otoo. Roman, ki prepleta zgodovinske in osebne perspektive žensk skozi različna obdobja, nas vabi k razmišljanju o temeljnih vprašanjih identitete, spomina, travme, rasne pripadnosti in vztrajnosti.

Pripovedovanje in pogovor zunaj knjižnih platnic bo spodbujala tudi Noč branja in pripovedovanja s Festivalom Fabula, ki bo v sodelovanju s projektom Nedelce, Otroškim knjižnim festivalom, ki ga za Vodnikovo domačijo pripravlja Katja Preša, ter II. osnovno šolo Celje ponudila čaroben večer, posvečen knjigam, zgodbam in domišljiji.

Del spremljevalnega programa bo tudi izdelava knjižnih ovitkov za dela Fabulinih avtorjev, ki so jih pod mentorstvom oblikovalke Kaje Repenšek izdelali dijaki Šolskega centra Celje, pri čemer bodo dela predstavljena na razstavi, komisija oblikovalcev pa bo izbrala najboljši ovitek, ki bo uradni knjižni ovitek zbirke Literature sveta.

Od filma do ilustracije

Literatura se bo v okviru spremljevalnega programa prelivala tudi z drugimi umetnostnimi zvrstmi in področji; dogodek Fabula v kinu – Portret svobodnega človeka v sodelovanju s Kinom Union Celje vabi na projekcijo dokumentarnega filma Boris Pahor: Portret svobodnega človeka francoske režiserke Fabienne Issartel (projekciji bo sledil pogovor z režiserko, ki ga bo moderirala Urška Perenič), Fabula skozi filmski trak pa v omenjeni kino prinaša večere, posvečene štirim izbranim filmom, posnetim po knjižnih predlogah. Obiskovalci si bodo lahko ogledali filme Sosednja soba (Pedro Almodóvar, 2024), Pankrt (Nikolaj Arcel, 2023), Priscilla (Sofia Coppola, 2023) in Interesno območje (Jonathan Glazer, 2023).

Ob tem se bo Fabula razširjala tudi na glasbo in ples. Na dogodku Maja Poljanc x Fabula v galeriji DobraVaga v Ljubljani bo pozornost namenila tudi knjižnemu oblikovanju in ilustraciji, ki bralcu pogosto predstavlja prvi stik s knjižnim delom in pomembno vpliva na njegovo bralno izkušnjo. Tokrat je vizualno podobo festivala zasnovala Maja Poljanc, ki bo na razstavi pokazala ustvarjalni proces in pristop k prepletanju podobe in besede, razstavo bodo nadgradile tudi edinstvene ilustracije, ki jih je avtorica zasnovala za vsako izmed izbranih del Fabulinih avtorjev.

Od teorije do prakse

Glavni del spremljevalnega programa je sklop Fabula Hub, namenjen mladim, perspektivnim imenom svetovne literature, v katerem se bo tokrat predstavil italijansko-pakistanski pisatelj Saif ur Rehman Raja, avtor avtobiografskega romana Hidžra (2024), ki raziskuje vprašanja identitete, migracij in dvojnih predsodkov v razpetosti med dvema kulturama. Ob tem bodo v sodelovanju z društvom Škuc na Metelkovi v Ljubljani potekale delavnice LGBT+ pisanja, ki jih bo obiskal Saif ur Rehman Raja, v sodelovanju s festivalom angažiranega pisanja Itn. bo avtor obiskal literarno čajanko na Vodnikovi domačiji Šiška; na eni od literarnih čajank se bo predstavila tudi Fabulina avtorica Dora Šustić.

Presežke bo mogoče najti tudi v sklopu Fabula v teoriji, ki ga bo letos zasedal Francis Fukuyama, eden od najvplivnejših sodobnih političnih mislecev, v sodelovanju z založbo Analecta pa bo festival gostil tudi izraelskega filozofa in enega od vodilnih sodobnih teoretikov kapitalizma Noama Yurana, ki v svojih delih raziskuje preplet ekonomije, spolnosti in želje ter preučuje, kako kapitalistična logika oblikuje naše družbene norme, intimne odnose in potrošniško subjektivnost.

Noam Yuran se bo v sodelovanju s Knjižnico Maribor in Humanističnim festivalom predstavil tudi v Mariboru, pri čemer bo poudarek na njegovi raziskavi meje med tem, kar je mogoče kupiti, in tistim, kar ostaja zunaj ekonomije – a le na videz.

Literatura se bo v spremljevalnem programu prelivala z drugimi umetnostnimi zvrstmi in področji, v sodelovanju s Kinom Union Celje tudi s filmom. FOTO: arhiv Kina Union Celje

Domači in tuji avtorji

Stalnica festivala je tudi Fabulin izbor, s katerim se ta mesec v partnerstvu z Društvom slovenskih literarnih kritikov in Osrednjo knjižnico Celje začenja mesec vseslovenskega branja. Gre za izbor nekaterih najboljših knjižnih del slovenskih avtorjev zadnjih dveh let (tokrat so ga opravili Maša Gams, Gašper Stražišar in Mojca Pišek), in sicer za roman Velika in moški spol Jurija Hudolina, roman Onečejevalec Kazimirja Kolarja, roman September Ane Schnabl, zbirko esejev Živalsko mesto Mance G. Renko, roman In če vsi pozabijo Selme Skenderović, dokumentarni roman Tega se ne da izbrisati Andraža Rožmana, roman EMŠO Lidije Dimkovske ter roman Zvezda, žlica in ura Vinka Möderndorferja.

Ob tem se festival v podpori sodobne, mlade evropske literature letos povezuje tudi z evropsko platformo Cela (Connecting Emerging Literary Artists), ki povezuje mlade evropske avtorje, prevajalce in literarne strokovnjake. »S tem partnerstvom bo Fabula prispevala k profesionalizaciji mladih literarnih ustvarjalcev in Ljubljano uveljavila kot enega izmed pomembnih literarnih inkubatorjev Evrope,« pravijo organizatorji, pri čemer se bodo v sodelovanju z založbo Goga na literarnem večeru predstavili trije perspektivni mladi evropski prozaisti – Filip Grujić (Srbija), Ekaterina Petrova (Bolgarija) ter Francesco Aloia (Italija) –, na enem od dogodkov se bodo predstavili tudi mladi slovenski prevajalci.