Preseganje lokalnega, vez z evropskim

Stalna razstava v Pokrajinskem muzeju Maribor je zasnovana kronološko, nadstropje grajske bastije pa od tega odstopa. V štirih večjih sklopih, poimenovanih Galerija evropske kreativnosti, predstavljajo gradivo, ki po besedah muzejske svetovalke Valentine Bevc Varl presega lokalni značaj in se postavlja ob bok sočasnim umetnostnim in umetnoobrtnim izdelkom v evropskem prostoru.

»Galerija evropske kreativnosti predstavlja najkakovostnejše gradivo iz kulturnozgodovinskih zbirk Pokrajinskega muzeja Maribor. Predmeti so bili v uporabi v našem okolju, nastali pa so pod vplivom evropskih umetnikov in obrtnikov oziroma so jih ti izdelali,« je pojasnila dr. Valentina Bevc Varl. Gre za eksponate s področja pohištvene dediščine, oblačilne kulture in modnih dodatkov, uniform, slikarstva in kiparstva.

Prikaz z več zornih kotov

Na področju slikarstva se v evropski prostor vpenjajo dela holandskih slikarjev oziroma delavnic iz 17. stoletja, kot na primer Petra van Kessla, Jana Fyta in Fransa Snydersa, italijanskega slikarja Antonia Mezzadrija in krajinarja Tomasa Porte, nemškega slikarja Michaela Bächtla ter dvornega slikarja grofov Attems Ignaca Flurerja. Enako velja za dela v Mariboru rojenega akademskega slikarja Antona Nowaka, ki je živel in delal na Dunaju ter bil soustanovitelj dunajske Secesije, skupaj z Gustavom Klimtom in drugimi umetniki takratnega časa.

»Med evropska dela sodi tudi portret malteškega viteza Ferdinanda von Hompescha, zadnjega velikega mojstra na samostojnem otoku Malta. Prav tako imajo evropski značaj plemiške družine, ki so imele v lasti umetniška dela in predmete uporabne umetnosti. Pri pohištvenih kosih gre za izjemno kakovostne izbrane kose, izdelane v domačih in evropskih delavnicah, ki so nekoč bili sestavni del plemiških in meščanskih interierov ter zrcalijo slog posameznih obdobij, kreativnost in veščino njihovih izdelovalcev. Tudi na področju oblačilne kulture so izpostavljeni predmeti, ki pričajo o vpetosti našega okolja v evropski prostor, saj so kljub oddaljenosti od velikih modnih središč, modni vplivi le z manjšim zamikom prihajali tudi k nam, tako preko modnih časopisov ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, kot z uvoženimi oblačilnimi kosi in modnimi dodatki,« je še naštela muzejska svetovalka.

Sklopi so predstavljeni vsak s svojega zornega kota; kiparski del, denimo, je tako kot siceršnja stalna muzejska razstava zasnovan kronološko. Tu se gradivo vključi v evropski kontekst s kamnitimi gotskimi madonami in lesenimi baročnimi polihromiranimi umetninami. Poudarek je na Jožefu Straubu, enem od najpomembnejših štajerskih baročnih kiparjev, ki je deloval prav v Mariboru in čigar dela se uvrščajo ob bok delom sočasnih baročnih umetnikov v evropskih kulturnih središčih.

»Kot član razvejene evropske umetniške družine je bil že v učni dobi izpostavljen vplivom očeta in starejšega brata. Razvil je svojstven likovni izraz, v kratkem življenju izdelal številna kiparska dela in tako sooblikoval baročno podobo številnih štajerskih cerkva,« je povedala dr. Valentina Bevc Varl. V Galeriji evropske kreativnosti izpostavljajo njegova najkakovostnejša dela, cikel figur iz župnijske cerkve sv. Jožefa na Studencih, »ki z raznolikostjo in številnostjo popeljejo obiskovalca na študijsko pot baročnega kiparskega izraza«.

»Dela Jožefa Strauba izražajo umetnikovo ustvarjalno moč, ki v sebi združuje vplive njegovih sodobnikov, hkrati pa zrcali njegovo umetniško svojstvenost, obvladanje materiala in izjemno energijo. Njegov vpliv je čutiti tudi pri njegovih naslednikih, zlasti pri kiparju Jožefu Holzingerju, ki je stopil v ospredje po Straubovi smrti.«