Preplet dediščine in ustvarjalnosti

Ko se je v Mariboru odprl novi kino Kolosej, so večino mestnih kinodvoran zaprli; med njimi tudi kino Partizan, katerega prostore je leta 2011 prevzel Pokrajinski muzej Maribor. Predprostor kina so preuredili v muzejsko razstavišče, projekcijsko dvorano v ogledni depo historičnega pohištva, stranske prostore dvorane pa v ogledni depo mizarskega orodja.

Ker je v okviru stalnih in občasnih muzejskih razstav ter pedagoških programov razstavljen le manjši del gradiva, večji je hranjen v depojih, je kustodinja zbirke pohištva in direktorica muzeja dr. Mirjana Koren zasnovala prvi ogledni depo pohištva v državi. »Zavedala sem se, da prikaz gradiva v depoju ne more biti preprosta modifikacija prikaza gradiva na muzejski razstavi, ob tem pa iskala prikaz, ki bi v depoju po ogledu razstav zopet dvignil koncentracijo obiskovalcev.

Za referenčni fenomen se je pokazal predhodnik muzejske ustanove kabinet čudes, nekdaj statusni simbol lastnika umetnin in eksotičnih predmetov, ki se je nad njimi navduševal in svoje navdušenje prenašal na izbrance, ki jih je povabil v kabinet. Ker se s kvantiteto zbranega gradiva najlažje prikaže razvojni aspekt dediščine, sem se odločila, da jo bom v oglednem depoju izpostavila kot vodilni komunikacijski potencial, izpostavila sem tudi povezavo med predmeti in obrtjo, v okviru katere so bili izdelani,« je dejala dr. Mirjana Koren.

Trdnost vrednot izhaja iz uglašenosti z zgodovino

Intervencije sodobnih umetnikov

Ob tem so muzealci organizirali­ tudi depo mizarskih orodij in v njem prikazali tista, s katerimi je bilo narejeno prikazano pohištvo, na primeru depoja pa je Pokrajinski muzej Maribor začel raziskovati načine sodobnega upravljanja muzejskih zbirk in zagotavljanja njihove najširše javne dostopnosti. »Z neselekcioniranim prikazom gradiva, ki je v depoju sistematično urejeno, je postavljena trdna platforma za vznik številnih etično-estetskih konceptov in kreiranje mnogoterih stališč«, pri čemer deponirano gradivo raziskujejo tudi študentje mariborske višje strokovne šole za les in oblikovanje.

Prostor, v katerem je po besedah dr. Mirjane Koren deponiran zgodovinski spomin na ustvarjalnost, se razpira tudi kot svojevrstna galerija. »Civilna družba je povabljena v proces aktualizacije kulturne dediščine in s tem v iskanje njene trajne vrednosti. V okviru projekta Gugalnik idej vabimo v ogledni depo pohištva kreativce, da z avtorskimi prispevki odgovorijo na vprašanja, kako dediščina deluje na njihovo ustvarjalnost, kako jih nagovarja in kako spreminja. Ne nazadnje sodobna kulturna in umetniška dela, ki so tesno povezana z identiteto in vrednotami, pogosto temeljijo na tradicionalnem znanju in nesnovni kulturni dediščini, zaradi česar lahko predstavljajo kulturno dediščino prihod­njih generacij.«

Od plesa in fotografije do ulične umetnosti

Od leta 2013 so v oglednem depoju pohištva delovali fotograf Žiga Koritnik, skladatelj Boštjan Perov­šek, ulični umetnik Teo Ivančič, gledališka scenografka Sara Evelyn Brown, oblikovalka tekstila Tanja Devetak, grafični oblikovalec Eduard­ Čehovin, vizualna umet­nica in režiserka Nataša Prosenc Stearns, plesalka in koreografinja Mojca Kasjak, slikarka Cvetka Hojnik, konceptualna umetnika Aljaž Celarc in Eva Pavlič Seifert ter pisateljica, ilustratorka in pravljičarka Alenka Spacal.

Mojca Kasjak je poudarila, da je dediščina prepoznana le takrat, ko ozavestimo njeno vrednost, »tovrstna sodelovanja in možnosti, ki jih dobimo umetniki, pa dokazujejo, da je v umetnosti nujno sožitje, prepletanje in umetniško povezovanje. Na ta način bogatimo in krepimo mariborsko kulturno-umetniško ponudbo.«