Prekmurje mora močneje prodreti v zavest Slovencev

Januarja je minilo sto let od začetka pariške mirovne konference, 17. avgusta pa bo minilo sto let od priključitve Prekmurja državi SHS in združitve večjega dela prekmurskega slovenskega življa z matičnim narodom kot posledice odločitev te konference. Sliši se preprosto, toda jesen 1918 in prva polovica leta 1919 sta bili za Prekmurje in Prekmurce turbulentni in usodni kot nikoli prej in nikoli pozneje.

Le trmasti vztrajnosti jugoslovanskih pogajalcev na konferenci, predvsem znanstveno utemeljenim zahtevam specialista za Prekmurje Matije Slaviča, ter odločenosti večine Prekmurcev gre zahvala, da takrat Prekmurje ni postalo enaindvajseta, najbolj zahodna madžarska županija.
 

Za Prekmurje gre!

O usodnem dogajanju v času pred, med in takoj po pariški mirovni konferenci govori dokumentarni film Za Prekmurje gre! scenarista in režiserja Štefana Celeca. Prva predpremiera delno igranega dokumentarca, posnetega v sodelovanju zavoda Sončnica z RTV Slovenija, je bila v petek v nabito polni dvorani v Murski Soboti. Dober obisk predpremiere je dokaz, da Prekmurce zelo zanima dogajanje izpred sto let, ki je tisočletje ločeno entiteto prekmurskih Slovencev končno pridružilo matičnemu narodu, njihovi komentarji po projekciji pa, da tudi Prekmurci, kaj šele drugi Slovenci, zapletenost in usodnost takratnega dogajanja še premalo poznamo.



Štefan Celec je v petdesetminutni film strnil veliko dejstev, zato mu je treba zbrano slediti. V dobrega pol leta od jeseni 1918 do poletja 2019 se je namreč v Prekmurju izmenjalo devet oblasti. O igrah velikih zmagovalnih sil, o pozneje zavrženem predlogu ameriškega predsednika Wilsona o ohranitvi Avstro-Ogrske z večjo avtonomijo narodov znotraj nje, pa o ponudbah Madžarske Prekmurcem za ustanovitev županije v okviru madžarske države, o kratkotrajni Murski republiki Vilmoša Tkalca in o Slavičevih prizadevanjih na mirovni konferenci v filmu spregovorijo predvsem domači, prekmurski in pomurski zgodovinarji.
 

Bogat program ob stoletnici

Sicer pa je film ena od osrednjih točk bogatega programa zaznamovanja stoletnice priključitve Prekmurja, ki ga je iniciativni odbor pod vodstvom Milana Kučana začel uresničevati že konec lanskega leta, vrhunec pa bo dosegel z državno proslavo 17. avgusta v Beltincih, kjer je na ta dan pred stotimi leti jugoslovanska vojska predala oblast novim civilnim oblastem države SHS.
»Praznovanja in prireditve ob stoletnici naj bodo priložnost, da Prekmurje močneje prodre v zavest Slovencev,« je na petkovi projekciji dejal Milan Kučan.

Podrobnosti o jubileju in programu je mogoče najti na spletni strani Prekmurje v srcu.