Poglabljanje brezupa, brezposelnosti in revščine

V nadaljevanju preberite: 

V statističnem pregledu stanja kulturnega in kreativnega sektorja, ki sta ga lani pripravila Center za kreativnost ter Inštitut za ekonomska raziskovanja, je Matevž Čelik zapisal, da je »kulturni in kreativni sektor vse bolj relevanten za razvoj zdrave družbe in vzdržnega gospodarstva«. Vse bolj je tudi podhranjen, čeprav v slovenskem gospodarstvu zavzema 10 odstotkov registriranih organizacijskih enot in je po njihovem številu primerljiv z gradbeništvom, leta 2017 pa je ustvaril tri milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je primerljivo s prihodki, ki jih je v tem letu ustvarila panoga proizvodnje električnih naprav. Ob tem podatki statističnega urada kažejo, da se je odrska produkcija skrčila na okoli 45 odstotkov, muzejsko-galerijska pa na dve tretjini tiste iz leta 2019; takšne in podobno skrb vzbujajoče izsledke ponuja tudi raziskava Slovenski kulturno-kreativni delavec v času covida-19, ki jo je v sodelovanju s Centrom za kreativnost izvedel kreativni center Poligon. Rezultati – pričakovano, a alarmantno – kažejo, da so se številne težave kulturno-kreativnega sektorja med epidemijo poglobile in postale vidnejše, kar je privedlo do dejstva, da 64 odstotkov delavcev pozna najmanj enega človeka, ki si želi zaradi težkih razmer oditi iz sektorja, več kot polovica vprašanih razmišlja, da bi sektor zapustili tudi sami, trije odstotki pa so že menjali poklic.