Lestvico ambicioznosti dvigujejo na višjo raven

Država nima strategije kulture in zanjo daje manj denarja kot prej, v Ljubljani je drugače – tako bi bilo mogoče najkrajše povzeti včerajšnje dogajanje na seji mestnega sveta, na kateri so obravnavali strategijo razvoja kulture do leta 2023. Predlog zajetnega in natančno strukturiranega dokumenta je bil sprejet z glasovi 32 svetnikov, nihče ni bil proti.

Zdajšnja strategija je četrti tak dokument ljubljanske občine, doslejšnji trije, je povedala Mateja Demšič, vodja oddelka za kulturo MOL, so imeli visok delež uresničitev. Med pripravo so zaradi okoliščin besedilu dodali poglavje v času krize, v javni razpravi so dobili na strategijo 71 pisnih pripomb.
 

Od normalnega k izrednemu

V uvodu so avtorji zapisali, da je dokument začel nastajati v normalnih razmerah, sklenil pa se je v izrednih okoliščinah, ki jih je povzročila globalna virusna okužba, prav zato so mu dodali poglavje v času krize:

»V izrednih razmerah ni postavljeno pod vprašaj zgolj izvajanje kulturnih projektov in programov, temveč je ogrožena tudi osnovna materialna in socialna eksistenca vseh deležnikov v procesu nastajanja, še najbolj pa samozaposlenih v kulturi. Ena najbolj pogosto rabljenih besed v teh časih je solidarnost.«



Prav solidarnost, pravijo avtorji predloga, je glavna tema še druge posebne okoliščine, ob kateri je nastajala strategija – kandidature Ljubljane za evropsko prestolnico kulture leta 2025, katere izbor je zdaj v finalni fazi (v končnem izboru so še Nova Gorica, Ptuj in Piran).

Kot glavni element pospeševanja gospodarskega in družbenega razvoja mesta s pomočjo kulture so kot konceptualno podlago strategije izbrali tako imenovani urbani razvoj na podlagi kulture, ki po njihovih besedah presega tradicionalne delitve kulturnih dejavnosti na umetnost, kulturno dediščino, knjižničarstvo, ustvarjalne industrije itd. In vključuje dimenzijo trajnostnega, krožnega razvoja.
 

Sistematično več denarja za kulturo

Dokument, ki gleda v prihodnost, do leta 2023 in delno tudi do leta 2027 (to je župan Zoran Janković razložil kot ujemanje srednjeročnega plana, usklajenega z državo, zaradi pridobivanja evropskih sredstev), se v uvodnem delu posveča tudi nekaterim nespregledljivostim iz bližnje preteklosti: skrb MOL za področje kulture je doslej močno presegala zakonsko določene obveznosti lokalne skupnosti, kar se kaže v sofinanciranju in podpori številnim umetniškim in kulturnim programom in projektom.

Zakonski predpisi, enako kot večletna odsotnost nacionalnega programa za kulturo kot državne kulturne strategije, MOL ne ovirajo, da ne bi izvajala odgovorne kulturne politike, ki skrbi za zagotavljanje stabilnih razmer za vse umetnike, javne kulturne zavode, nevladne organizacije s področja kulture in druge akterje kulturnega življenja, ki delujejo v javnem interesu.

Prav tako so avtorji strategije zapisali, da tako raznolikost in kakovost kot dostopnost in količina kulturne ponudbe, ki jo lahko uživajo tako prebivalci kot obiskovalci Ljubljane, brez dvoma presega povprečje kulturne ponudbe v drugih, po velikosti primerljivih evropskih mestih. K temu je pomagalo dejstvo, ki ga navajajo s samozavestno natančnostjo: povečanje deleža za kulturo v proračunu MOL za 64,7 odstotka v obdobju 2015–2019 uvršča Ljubljano med vodilna evropska mesta na področju sistematične skrbi za kulturo.
 

Nova paradigma

Nova kulturna strategija prinaša v primerjavi s preteklimi strateškimi dokumenti več vsebinskih novosti, za kar avtorji pravijo, da v konceptualnem smislu pomeni vzpostavitev nove paradigme kulturne politike MOL. »Lestvico ambicioznosti dvigujemo na višjo raven,« so zapisali.

Med prednostmi nadaljnjega razvoja kulture v Ljubljani so navedeni stabilno financiranje umetnosti in kulture iz proračuna mestne občine z večletnim trendom naraščanja, bogata in raznolika kulturna ponudba, primerljiva s tisto v precej večjih evropskih mestih, veliko število profesionalnih kulturnih producentov, ki vsako leto organizirajo na tisoče vrhunskih umetniških in kulturnih dogodkov.

Povedano s številkami: v Ljubljani deluje 11 javnih kulturnih zavodov in 18 nacionalnih javnih kulturnih zavodov, 56 nevladnih organizacij s področja kulture, prek sto drugih in samostojnih umetnikov in več kot sto ljubiteljskih kulturnih društev.

Med priložnostmi avtorji strategije naštevajo veliko točk, med njimi pridobitev naziva evropska prestolnica kulture 2025, sofinanciranje strateških projektov (Galerija Cukrarna, Rog, mestni kino​ Minipleks, Palača Cukrarna, Baragovo semenišče) iz evropskih skladov, razvoj kulturne diplomacije MOL in vpis izbranih stavbnih in urbanističnih del arhitekta Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.

Dragan Matić, predsedujoči odbora za kulturo in raziskovalno dejavnost, je poročal, da so odborniki mestnemu svetu predlog strategije predlagali v sprejetje; dodal je, da strategija pri knjižnični dejavnosti ne obravnava problema, da se izposoja knjig v knjižnicah zmanjšuje, k predlogu za vpis Plečnikovih del na Unescov seznam pa je omenil, da ni jasno, kako si MOL, manjšinska lastnica, predstavlja ta vpis ob zdajšnjem stanju Plečnikovega stadiona. Stadion in zgodbo z zgodovinskim arhivom je Matić označil kot madeža na bleščeči kulturni politiki MOL.