Uvodno preventivno omejevanje zbiranja ljudi je v začetku marca prizadelo delovanje številnih javnih kulturnih ustanov, kot po tekočem traku so se vrstile odpovedi koncertov in drugih dogodkov. Sprva so na daljnosežnost situacije opozarjali vodstveni kadri ustanov in organizatorji prireditev, v drugem valu pa je stiska prizadela na desettisoče samozaposlenih.



Kako obsežni bodo vladni ukrepi in kdo bo do njih upravičen, je bilo sprva neznano, dodatno negotovost sta prinesla menjava vlade in prihod novega ministra za kulturo Vaska Simonitija. Ob prevzemu ministrstva je, kot je običajno in pričakovano, sestavil novo ekipo sodelavcev, med njimi je nekaj znanih imen. 





Čeprav so po gledališčih, koncertnih odrih in kinodvoranah svoja vrata zaprli tudi muzeji in galerije, to ni ustavilo umetnosti. Ljubitelji smo lahko še naprej spremljali najrazličnejše dogodke, le da so se ti začeli seliti na splet. Tako smo na spletnih straneh kulturnih ustanov lahko obiskovali virtualne razstave, na družbenih medijih spremljali koncerte, si ogledali gledališke predstave in sodelovali v najrazličnejših ustvarjalnih akcijah. Večina kulturnih vsebin je na spletu brezplačnih, močno se je povečala tudi izposoja elektronskih knjig.



Preden je vlada predstavila megapaket ukrepov, s katerimi bomo ublažili gospodarske posledice pričujoče pandemije, so se povezali in oglasili samozaposleni v kulturi. Skrbelo jih je, da bodo iz ukrepov izvzeti ali da bodo ti neustrezni za njihovo naravo dela. Situacijo in pričakovanja so predstavile mag. Marija Mojca Pungerčar, ki je samozaposlena kulturna ustvarjalka ter vodja in urednica Novičnika za samozaposlene v kulturi, ter profesorici umetnostne zgodovine na ALUO in oddelku za umetnostno zgodovino ljubljanske filozofske fakultete dr. Petja Grafenauer in dr. Beti Žerovc, obe aktivni članici skupine Pomoč samozaposlenim v kulturi v času covida-19.





Umetniki, ki so ob izbruhu pandemije delovali v rezidencah v New Yorku, na Dunaju, v Londonu in Berlinu, so se srečno vrnili domov. Je pa v tujini ostalo kar nekaj domačih ustvarjalcev. Med njimi restavratorka, konservatorka ter fotografinja Karmen Čorak, ki se je znašla v izolaciji v stanovanju v Benetkah, enem najbolj prizadetih območij na svetu. 





Sredi lanskega leta je ­Viljem Leban prevzel vodenje Narodne in univerzitetne knjižnice. Med prioritetami njegovega mandata je tudi projekt NUK2, saj je Plečnikova palača, v kateri se nahaja naša osrednja knjižnica, pretesna že od sedemdesetih let. V intervjuju je razkril podrobnosti o napredovanju projekta gradnje tega pomembnega in težko pričakovanega objekta. 





Minevali so dnevi in posledice samoizolacije so začele krojiti naš vsakdan na predvidljive in neredko na nepredvidljive načine. Irena Štaudohar se je vprašala, kakšni romani bodo nastajali v prihodnosti. O čem bodo pisali pisatelji? Bo tako imenovani žanr avtofikcije, ki je zaznamoval prejšnje desetletje in v katerem pišejo Karl Ove Knausgård, Rachel Cusk, Sheila Heti, Ben Lerner, Teju Cole in drugi, nekaj, kar bo v času po pandemiji izumrlo?



Obdobje samoizolacije je postreglo tudi z dobrimi zgodbami, kot je podelitev uglednega mednarodnega priznanja in nagrade Dragu Jančarju, so se pa od nas poslovili tudi številni ugledni ustvarjalci, kot so skladatelj Krzysztof­ Penderecki, prevajalka Alenka Bole Vrabec, organizatorka koncertov Irena Povše, pesnik Ernesto Cardenal, igralca Janez Bermež in Peter Musevski.