Kondicija za umetnost

Prijateljica plesalka me je med študijem odpeljala na več sodobnih plesnih predstav v naši prestolnici. Pred tem nisem bila na nobeni in priznam, včasih nisem bila razpoložena za tovrstno preživljanje večera, a sem, tudi zaradi najinega prijateljstva, šla. Čeprav nisem vsega razumela, mi nikoli ni bilo žal. Še več, z vsako plesno predstavo sem imela večjo željo ogledati si naslednjo. Prvi korak je nujen. Vsi naslednji sledijo sami od sebe. Tako kot pri planinstvu. Ko osvojiš prvi vrh, si zaželiš, še preden te noge in kolena nehajo boleti, osvojiti novega.

Za umetnost gledalci, bralci in poslušalci potrebujejo kondicijo. Tako kot telesno kondicijo nabiramo počasi, je priporočljivo tudi v umetnosti, kakršnikoli, začeti s pravim doziranjem. Začetek in predvsem konec poletja sta v državi rezervirana za literarne festivale in nagrade. Slovenija je, vsaj poleti, meka poezije, in kot taka idealna za nabiranje pesniške kondicije. Ko topel večerni zrak diši po pesmih. Tako kot morajo imeti pesniki kondicijo za ustvarjanje, jo morajo imeti bralci za branje. Ni lepšega, kot da ti pesmi prebirajo tisti, ki so jih napisali.

Kondicijo za umetnost je pametno začeti nabirati zgodaj. Tako kot je treba otrokom že v plenicah pokazati, da je gibanje zdravo, je priporočljivo tudi, da jih že takrat vpeljemo v svet umetnosti. Brez skrbi. Otroci so odprti, niso (še) ukalupljeni in se ne sprašujejo, kaj je kdo hotel povedati.

Zdi se, da je pravzaprav to najbolj napačno vprašanje, ali kot je zapisal Vasko Popa v pesmi, ki jo je prevedel Peter Svetina: Vprašali te bodo, kaj si hotel s pesmijo. / Zakaj nihče ne vpraša jablane, / kaj hoče z jabolkom? / Če bi znala govoriti, / bi ­odgovorila: / Ugrizni vanj, pa boš videl, / kaj. Ugrizniti je treba. In (pre)mleti. Čez nekaj časa človek ne more živeti brez umetnosti in je na boljši poti, da postane Človek.