Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Razno

Kje bo evropska prestolnica kulture leta 2025?

Občine, ki se potegujejo za naziv, so oddale prijavne knjige s kulturnim programom. Istra s Piranom ima šibko popotnico.
Ljubljanska ekipa s prijavno knjigo za evropsko prestolnico kulture 2025. FOTO: Nik Rovan/Mestna občina Ljubljana
Ljubljanska ekipa s prijavno knjigo za evropsko prestolnico kulture 2025. FOTO: Nik Rovan/Mestna občina Ljubljana
25. 11. 2020 | 06:00
4:46
Rok za oddajo prijavnih knjig v okviru kandidature za evropsko prestolnico kulture (EPK) leta 2025 se je iztekel včeraj. V drugi polovici decembra bo še zagovor projektov, sledila bo odločitev. V Ljubljani, Novi Gorici in na Ptuju so optimistični, v slovenski Istri, kjer kandidirajo štiri občine s Piranom na čelu, pa obžalujejo, da so njihovo prijavo okrnila nesoglasja.

Občinski sveti istrskih občin so podprli kandidaturo za EPK s sloganom Val sprememb (Wave of Change), vendar so v Piranu nasprotovali skupni kulturni strategiji, kot smo zapisali včeraj. Svetnike so o tem, da strategija ni ustrezna, tik pred sejo pozvali tudi vodilni predstavniki osmih kulturnih zavodov – med njimi Pokrajinski arhiv Koper, Gledališče Koper, Obalne galerije Piran in Pomorski muzej. Na dogajanje se je včeraj v imenu vseh štirih istrskih občin odzval koprski župan Aleš Bržan, ki je ocenil, da je brez potrjene skupne kulturne strategije njihova kandidatura za EPK okrnjena in imajo manj ­možnosti za uspeh.


Istra s Piranom v težavah


»Piran bo moral dvigniti raven politične kulture, preden se bo ovenčal z nazivom kulturna prestolnica,« je župan meril na predstavnike piranske občinske opozicije, ki so v ponedeljek nasprotovali skupni kulturni strategiji. V preostalih treh občinskih svetih so skupno strategijo soglasno potrdili. Oster je bil tudi do direktorjev kulturnih ustanov, ki so se oglasili v zadnjem trenutku in predvidoma vplivali na piranski razplet. Dejal je, da jih je lahko sram zaradi tega, kar so storili. »Ti direktorji so razvrednotili svoje delo, ponižali sodelavce, osramotili nas in našo regijo, ne le pred vso Slovenijo, tudi v mednarodnem prostoru,« je poudaril.

»Pokazalo se je, da naši zavodi pri tej strategiji niso bili upoštevani. Menimo, da tak dolgoročni strateški dokument brez širše razprave ne more biti sprejet,« je pojasnila Nada Čibej, direktorica koprskega pokrajinskega arhiva. Težavo so videli tudi v predvideni ustanovitvi medobčinskega telesa, ki bi koordiniralo financiranje kulturnih projektov. Franco Juri, direktor piranskega pomorskega muzeja, je poudaril, da so res sodelovali na delavnicah za pripravo projekta, a so imeli bolj vlogo statistov – daleč od tega, da bi jih resno vključili v proces odločanja. Opozoril je tudi, da je strategijo prvič dobil v roke konec prejšnjega tedna.


Ljubljana brez žice, brezmejni Gorici in ptujske preobrazbe


Naziv EPK 2025 – gre za projekt Evropske unije, v okviru katerega izbrana evropska mesta širšemu evropskemu občinstvu predstavijo svojo dediščino in kulturno ponudbo – bodo letos podelili nemškemu in slovenskemu mestu. V Nemčiji že imajo izbranca, to je Chemnitz. Na slovensko evropsko kulturno prestolnico bo treba počakati predvidoma do 18. decembra.
Skupina za pripravo kandidature Ljubljane za EPK 2025 je kot osrednjo temo razvila solidarnost, slogan kandidature pa je Brez žice!, Wireless!. Program obsega več kot sto projektov, pri čemer bo tretjina dogodkov izvedena v širši regiji.

Goriški predstavnici Vesna Humar in Neda Rusjan Bric ob oddaji prijave pred ministrstvom za kulturo. FOTO: osebni arhiv
Goriški predstavnici Vesna Humar in Neda Rusjan Bric ob oddaji prijave pred ministrstvom za kulturo. FOTO: osebni arhiv


V Novi Gorici so se z vizijo Go! Borderless (Gremo! Čezmejno) povezali z italijansko Gorico. Njihov osrednji projekt je skupni trg – Trg Evrope, ki povezuje Slovenijo in Italijo in naj bi v prihodnjih letih dobil novo podobo. »Čeprav je epidemija upočasnila naše priprave na projekt, se je kmalu pokazalo, da smo pravzaprav dobili pospešek. Ko so zaprli meje med državama, je to opazno vplivalo na vsakdanje življenje ljudi, ki se je v preteklih desetletjih močno čezmejno prepletlo,« je pojasnila Vesna Humar, ­koordinatorka novogoriške kandidature. Prek kulture nameravajo povezati tudi gospodarstvo, ki bi s tem dobilo dodaten razvojni ­potencial.

»Naš cilj je bil zasnovati program, ki bo pove­zan z našim mestom in regijo ter temelji na stoletjih zgodb in mitov,« je povedala Stanka Krajnc Letonja s ptujske občine. Povzela je, da bo mednarodni gledališki, glasbeni, literarni in likovni festival uvertura v bogat mednarodno zasnovan program. Ta bo temeljil na sodobnih interpretacijah njihove kulturne dediščine pod geslom Ptuj, mesto tisočletnih preobrazb.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine