V Piranu podprli kandidaturo za EPK, ne pa tudi strategije

Ankaranski in izolski občinski svet sta pred tedni potrdila kulturno strategijo Kultura.PIKA in s tem povezano skupno kandidaturo Pirana in istrskih občin za evropsko prestolnico kulture (EPK) leta 2025. Ti dve točki sta bili na dnevnem redu koprskega in piranskega občinskega sveta­ šele včeraj. Rok za oddajo zaključne prijavne knjige je danes in zataknilo se je prav v Piranu, kjer so nosilci projekta.

Koprski občinski svet je istrsko kulturno strategijo in kandidaturo za EPK leta 2025 brez težav podprl, v Piranu pa so potrdili le kandidaturo, strategiji pa prižgali rdečo luč. Včeraj so se proti istrski kulturni strategiji izrekli tudi predstavniki osmih kulturnih zavodov: Nada Čibej, direktorica Pokrajinskega arhiva Koper, Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper, Jelka Pečar, direktorica Obalnih galerij Piran, Mojca Vojska, direktorica Zavoda za mladino, kulturo in turizem, Luka Juri, direktor Pokrajinskega muzeja Koper, Franco Juri, direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran, Rado Pišot, direktor Znanstveno-razi­skovalnega središča Koper, in David Runco, direktor Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper. Glavni razlog je, so pojasnili, da je dokument nastal brez njihovega sodelovanja.

Istrske občine so v strategiji zapisale, da bi ustanovile skupno telo za kulturni razvoj, poskrbele za povezavo festivalov in prireditev ter dodatno ovrednotenje Tartinijeve dediščine in ureditev primernih depojev za kulturne institucije. Poleg tega so si zadale, da bi med drugim obnovili portoroško skladišče soli Monfort, razširili in posodobili park skulptur na prostem Forma viva na Seči, odkupili piransko palačo Trevisini ter jo preuredili v regio­nalno središče za glasbo. V Izoli bi zgradili kulturni center blizu morja. V Kopru so napovedali odkup in preureditev nekdanjega skladišča soli Libertas v center kreativnih industrij, v nekdanji rezidenci generalnega konzula Italije bi uredili rezidenčni in delovni center za prevajalce, pesnike in pisatelje. V Ankaranu bi izvedli mobilni plavajoči oder. Skupno so za naložbe načrtovali okoli 27 milijonov evrov.



Vodja projekta Martina Gamboz­ je poudarila, da so v ospredju njihovih načrtov predvsem mladi ustvarjalci, teme pa se vrtijo okoli podnebne krize, glasbe, multikulturnosti ter morja in soli. »V dveh letih smo se povezali s 512 institucijami, stotinami mladih umetnikov in pripravili 57 projektov. Žal nam je, da piranskih svetnikov nismo prepričali,« je komentirala izid glasovanja.
Štiri istrske občine so pri kandidaturi pridobile tudi čezmejno podporo Benetk, Trsta, Milj, Benečije in Istrske županije. V drugi krog razpisa za EPK za leto 2025 so se med slovenskimi mesti uvrstili še Ljubljana, Nova Gorica in Ptuj. Razglasitev izbranega mesta bo konec decembra.
 

Nasprotovanje piranske opozicije

»Župan Pirana Đenio Zadković z ozko ekipo posvečenih ­nedopustno pritiska na posamezne svetnike in druge, ki so si drznili podvomiti o usodni povezanosti projekta EPK s strategijo Kultura.PIKA,« so včeraj pred sejo občinskega sveta poudarili predstavniki občinske opozicije – Gibanje za Občino Piran, SD, Levica in samostojni svetnik Savo Radić. Poudarili so, da strategija ne odgovarja na ključna vprašanja: kdo financira EPK, kakšna bo usoda rednega financiranja ustanov in programov, kaj bo z društvi, posamezniki in kulturniki ter podobno. »Ne sprejemamo diktatov pod 'krinko kulture', ki naj bi v svojem valu sprememb operirala s skorajda 27 milijoni evrov, in to v času, ko se soočamo z eksistenčnimi težavami številnih občanov in podjetnikov, ki skupaj z nami ne vedo, kako bomo sploh preživeli,« so zatrdili. Napovedali so vložitev predloga sklepa za pomoč občanom in podjetjem v času covida-19 z ustanovitvijo sklada, ki ga je občinski svet pozneje na seji podprl.