Je za vojno v Ukrajini kriv Kant?

Mineva tristo let od rojstva Immanuela Kanta, enega od najpomembnejših filozofov, ki je globoko zaznamoval idejno zgodovino Zahoda. V okviru serije dogodkov Kant 300 se bo v sredo v organizaciji Humboldtove univerze v Berlinu, Inštituta za filozofijo in družbene raziskave v Beogradu, Goethejevega inštituta in Filozofske fakultete v Ljubljani začela filozofska konferenca Vojna in mir po Kantu. Konferenco, ki bo v Ljubljani potekala do sobote, spremljajo trije večerni pogovori o Kantovi filozofiji. 

Sočasno bo v petek v Kopru potekal enodnevni dogodek o Kantovi filozofiji, ki ga organizirajo Inštitut za filozofske in religijske študije, Goethejev inštitut in Slovensko filozofsko društvo.

Z odpovedjo umu izgine možnost emancipacije

Kant velja za ključnega misleca poznega razsvetljenstva, čigar ideje so daleč presegle zgolj filozofske kroge in bistveno prispevale k današnjemu razumevanju številnih vidikov sveta in družbe, od morale do estetike. Konferenca v Cankarjevem domu bo zaradi trenutnih kriznih razmer po svetu posvečena zlasti Kantovi politični teoriji, predvsem njegovi misli o vojni in miru.

Krivda ali rešitev za kaos na svetu

V sredo se bo konferenca začela z uvodno razpravo profesorja nemške klasične filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in avtorja več znanstvenih knjig o Kantovi filozofiji Zdravka Kobeta ter nemškega filozofa Otfrieda Höffeja. V diskusiji, naslovljeni Kant kot vojni hujskač? O aktualnosti Kantove mirovniške teorije, bosta ob moderiranju Bojane Jovićević razpravljala o trditvi nekdanjega guvernerja Kantovega rodnega Kaliningrada Antona Alihanova, da je Kant neposredno odgovoren za vojno v Ukrajini.

»Kant, ki je bil rojen tu, je skoraj neposredno povezan s svetovnim kaosom, globalno reorganizacijo, s katero se trenutno spoprijemamo. Poleg tega je neposredno povezan z vojaškim konfliktom v Ukrajini,« je izjavil nekdanji guverner Kaliningrada Anton Alihanov. FOTO: Anton Vaganov/Reuters

Alihanov je letos med drugim dejal, da je Kantova moralna filozofija »etika neodgovornosti« in je sokriva za trenuten kaos na svetu. Kot je opozoril Kobe, je presenetljivo, kako dobro se izjava Alihanova ujema s Heglovim očitkom o Kantovi ravnodušnosti do posledic moralnega dejanja. Pa vendar je bil prav Kant proti moraliziranju prava in mednarodnih odnosov ter je v svoji teoriji miru hotel vzpostaviti splošno infrastrukturo, ki bi mir med državami dejansko naredila verjetnejši, je opozoril Kobe. Sprva je Kant za to nalogo predvidel zvezo narodov, dolgoročno pa bi bil mir na svetu dosegljiv z oblikovanjem federativne svetovne republike, je spomnil Höffe, ki meni, da je Kantova teorija miru aktualna prav zato, ker zahteva »konec vseh sovražnosti«.

Konferenca se bo nadaljevala v četrtek z diskusijo Vojni Kant: o pomenu uma, na kateri bosta slovenski filozof Goran Vranešević in italijanski filozof Maurizio Ferraris preučevala Kantovo analogijo med umom in generalom ter razumom in polkovnikom, medtem ko je čute opisal kot vojake. Kljub vojaški metafori Ferraris meni, da po Kantu naravnanost uma na smotre in ideale služi kot bistveno orodje za spodbujanje miru.

Nelagodje in svetlobna instalacija

V petek bosta o resnici in subjektivnosti v Kantovi filozofiji razpravljala najbolj znana slovenska filozofinja Alenka Zupančič in nemški jezuitski filozof Dominik Finkelde. Govorila bosta zlasti o kontroverznih in nelagodje vzbujajočih vidikih Kantove misli. Na konferenci o Kantovi politični misli bodo sodelovali še Corinna Mieth, Daniel Elon, Ognian Kassabov​, Petar Bojanić, Attay Kremer, Roberta Picardi, Héctor Jiménez García, Levi Haeck, Cæcilie Varslev-Pedersen​, Martin Hergouth, Gregor Schäfer, Anna Enstrom, Yuval Kremnitzer, Igor Cvejić in Aleksej Kruglov.

»Demokracija« kot forma liberalno-ekonomskega izsiljevanja

Misli enega od največjih razsvetljenskih filozofov ne bodo razsvetljevale zgolj teme nevednosti, temveč bo v okviru konference od 6. do 20. novembra noč tudi dobesedno razsvetljevala svetlobna instalacija Kant in drugi ... nemškega umetnika Mische Kuballa, ki izkorišča medij svetlobe za raziskovanje arhitekturnih prostorov ter njihovih družbenih in političnih diskurzov.