Vse več je cirkusa, vse manj je smešno

Gledališče Koper bo z Narodnim gledališčem Republike Srbske iz Banjaluke danes zvečer na slovenskih tleh premierno predstavilo Romea in Julijo v režiji Sonje­ Petrović. V naslovnih vlogah igrata Nataša Perić in Mak Tepšić, predstava je bolj kot ljubezenska tragedija odsev nasilja, ki prežema sodobno družbo in zaradi katerega – tudi v resničnosti – umirajo otroci.

Drama postavlja v ospredje nasilje med mladostniki, ki iz igre s plastičnimi pištolami na otroškem igrišču hitro preide v uporabo pravega orožja, ki jim ga zagotovijo odrasli, in privede do pravih žrtev. »To celo v našem okolju ni več neresnično in je toliko bolj strašljivo. Ukvarjali smo se predvsem s tem, kako se sovraštvo prenaša s staršev na otroke. Kako vsako nasilje rodi novo nasilje. Romeo in Julija poskušata z ljubeznijo premostiti nesoglasja med njunima družinama, a jima ne uspe. Se pa vsaj trudita,« je povedal Mak Tepšić.

V prestavi, ki so jo minuli teden uprizorili v Banjaluki, igrajo še Boris Šavija (duhovnik), Aleš Valič (knez), Aleksandar Stojković (grof Capulet), Mojca Partljič (grofica Capuletova), Igor Štamulak (grof Monteg), Rok Matek (Tybalt, Julijin bratranec) in Blaž Popovski (Paris, Julijin snubec).

Vse okoli nas je minsko polje

»Bomo rešili ljubezen ali za vedno potonili v sovraštvu? Bomo dovolili otrokom, da se imajo radi ali ne? Komu to ustreza?« se je ob drami, ki jo je režirala, spraševala Sonja Petrović. Pojasnila je, da pri uprizoritvi ni mogla obiti konteksta sodobnega sveta – kar se od klasičnega teksta tudi pričakuje. »Čas, v katerem postavljamo Romea in Julijo, je na žalost tak, da odgovarja vsemu tistemu, o čemer je Shakespeare pisal v svojem času. Ni nam bilo težko najti sovraštva in nasilja v družbi, v kateri živimo. Vse okoli nas je minsko polje, ki se lahko vsak trenutek sproži in vpliva na naše življenje,« je povedala.

Čeprav kot družba navzven ves čas poudarjamo dobrobit mladih, se po njenem dejansko z njimi ne ukvarjamo, medtem pa oni prevzemajo model nasilja od predhodnih generacij in ga poustvarjajo. Ideja sovraštva, ki jih obvladuje, je veliko večja, bolj strupena in celo atraktivnejša od ljubezni, za katero je v tem svetu najmanj prostora. »Prav Shakespeare pokaže, kako težko si je izboriti ljubezen,« je poudarila režiserka, ki jo je pri ustvarjanju predstave navdihnil tudi znan bosanski grafit – Vse več je cirkusa, vse manj je smešno. »V drami umre pet mladih ljudi in na koncu imamo idejo o potencialni pomiritvi, za katero bomo v predstavi videli, ali bo uspela,« je dodala. Sama je odvezala mlade odgovornosti za njihova kruta dejanja, saj gre za otroke, ki le oponašajo odrasle; to je ponazorila s prisotnostjo plišastih medvedkov na odru.

Jezik ne loči Capuletovin Montegov

Romeo in Julija je po besedah direktorice in umetniške vodje Gledališča Koper Katje Pegan njihova enajsta mednarodna koprodukcija, s čimer odražajo večjezičnost in večkulturnost prostora, v katerem delujejo. Pri uprizoritvi drame, ki se odvija v verzih, so se naslonili na prevod Otona Župančiča, saj so se tako lahko s srbskim besedilom prevajalcev Živojina Simića in Sime Pandurovića najbolj poenotili.

Gre namreč za dvojezično predstavo, v srbskem in slovenskem jeziku, jezikovna ločnica pa ne poteka med sprtimi Capuleti in Montegi, ampak so nacionalno med seboj pomešani. Ustvarjalci predstave so se namreč s tem hoteli izogniti delitvam na podlagi narodne pripadnosti, kar kroji številne konflikte v resničnem svetu – od nekdanje Jugoslavije do današnje Ukrajine in Rusije ter Izraela in Gaze.

Komedija s tragičnim koncem

»Že Shakespeare naj bi igro opredelil kot komedijo s tragičnim koncem. V prvih dveh dejanjih, dokler se ne zgodi prvi umor, gre res za prikaz mladih ljudi, ki ne čutijo odgovornosti in strahu, nato je obrat proti koncu drame toliko večji in bolj boleč,« je pojasnil Mak Tepšić, trenutno najmlajši član koprskega gledališkega ansambla, ki je lani končal študij na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani.

»Ni ravno običajno, da mladi igralci tako hitro dobijo pomembne vloge, zato sem zelo hvaležen za priložnosti, ki jih dobivam tukaj v Kopru,« je omenil. Vloga Romea je njegova največja doslej in, kot je poudaril, mu je omogočila največ iskanja igralske poti. »Z ekipo iz banjaluškega gledališča smo se zelo povezali, skupaj smo se selili iz Kopra v Banjaluko in nazaj, ter v dveh mesecih res ogromno časa preživeli skupaj, tudi zunaj teatra. Čutil sem, da med nami ni več ovir, tudi jezikovnih ne – že od začetka smo dobro razumeli srbsko, zdaj pa tudi oni razumejo nas,« je dejal 24-letni igralec. Povedal je, da je bila v Banjaluki predstava zelo dobro sprejeta, pokazalo se je, da uporaba dveh jezikov sploh ni moteča. Bolj je šlo za to, da je sicer klasična predstava uprizorjena nekoliko nenavadno. »Zanima me, kako se bo odzvalo naše občinstvo,« je sklenil.