Neomejen dostop | že od 9,99€
Tartuffe (Tartif) je avtorski projekt pred dvema letoma preminulega srbskega avtorja in režiserja Igorja Vuka Torbice, ki je nastal po motivih Molièrove klasike. Večkrat nagrajena koprodukcija Srbskega narodnega gledališča iz Novega Sada in Narodnega gledališča Sombor bo nocoj na ogled na koprskem gledališkem odru.
Po besedah Katje Pegan, direktorice Gledališča Koper, s to predstavo nadaljujejo plodno sodelovanje z gledališči z območja nekdanje Jugoslavije. Uprizoritev bo v srbskem jeziku.
»Molièrov Tartuffe, ostra satirična komedija o svetohlinstvu, je hvaležno odrsko čtivo, v katerem režiserji vedno znova prepoznavajo aktualno družbeno klimo, njeno licemerje in zlaganost. Univerzalnost konflikta komedije je navdihnila tudi režiserja Igorja Vuka Torbico, ki je po teh motivih napisal novo besedilo,« je o predstavi zapisal gledališki dramaturg Miha Trefalt. Uprizoritev, ki je doživela premiero v gledališki sezoni 2018/2019, je prejela kar 22 nagrad in po mnenju srbskih kritikov velja za uprizoritev desetletja. Torbica, ki je umrl star komaj 33 let, je bil eden najobetavnejših mladih gledaliških ustvarjalcev na območju nekdanje Jugoslavije. Med njegovimi najbolj odmevnimi odrskimi postavitvami so bile poleg Tartifa še Hinkemann, Moč teme, Ljudomrznik, Tit Andronik in Bakhantke.
»Tako pri Molièru kot tudi pri Torbici se komedijsko dogajanje suče okoli premetenega in goljufivega, a navidezno poštenega Tartuffa, ki se pod pretvezo vseli v hišo naivnega Orgona, kjer se hitro udomači in popolnoma omreži gospodarja. Tega prevzame celo do te mere, da mu je ta pripravljen dati v zakon svojo že zaročeno hčer, nanj pa prepiše še vse svoje premoženje. V družini, ki je medtem že spregledala Tartuffove goljufive namene, pride do razdora, Orgon pa svojo zmoto spregleda šele takrat, ko Tartuffe začne ljubimkati z njegovo ženo,« povzame zgodbo Trefalt.
Medtem ko se v izvirniku osrednja tema vrti okoli lažne krščanske morale, se priredba Igorja Vuka Torbice osredotoča na sodobno družino, ki je odraz družbe, v kateri živimo. Povsem enako je predstavljena človeška moralna šibkost, ki je predmet manipulacije zaradi vsiljenega občutka krivde in podrejanja zaradi neumnosti in laži. Predvsem zadnja tretjina predstave ima še posebej izraženo politično noto – kritiko oblasti. To je v Molièrovem času predstavljala cerkev, v današnjem pa je njeno vlogo prevzel kapital.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji