Veliko slavje Škofjeloškega pasijona

S slavnostno podelitvijo nagrad se je sinoči v Mariboru sklenil 57. Festival Borštnikovo srečanje. Zanje se je v tekmovalnem programu potegovalo šestnajst predstav. Žirija je za najboljšo razglasila Škofjeloški pasijon, koprodukcijo Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj v režiji Jerneja Lorencija. Borštnikov prstan je prejel Ivo Barišič.

Bili smo skupaj!

Selektorica festivala Nika Leskovšek si je v zadnjem letu in pol ogledala kar 210 uprizoritev. O nagradah je odločala mednarodna strokovna zasedba, ki so jo estavljali igralec in režiser Primož Ekart, umetniški direktor italijanskega gledališkega festivala Mittelfest in profesor Giacomo Pedini, dramaturginja, dramatičarka in profesorica Žanina Mirčevska, hrvaški gledališki kritik Igor Ružić in dramaturg Rok Andres.

Uprizoritev najstarejšega ohranjenega slovenskega dramskega besedila je dobila priznanje za najboljšo predstavo in glasbo. FOTO: Nada Žgank

Silovitost uprizoritve je v navznoter obrnjeni spektakelskosti, so zapisali v utemeljitvi velike Borštnikove nagrade za najboljšo predstavo, Škofjeloški pasijon. Ta najstarejše ohranjeno slovensko dramsko besedilo iz množične, procesijske forme reducira na kolektiv šestih igralcev. Med uprizoritvenimi elementi najbolj izstopata homogen igralski kolektiv in atmosfera, ki jo ustvarja vizualno-glasbeni del avtorske ekipe. Atmosferičnost glasbe in zvokov je sedmi igralec v kolektivu, so dodali, intenzivnost in sporočilnost uprizoritve pa sta v njeni komornosti, neposrednosti ter kritičnosti do preteklosti in sedanjosti. Nagradili so tudi njeno izvirno glasbo – nagrado je prejel njen avtor, skladatelj Branko Rožman.

Ustvarjalna moč Iva Barišiča

Kar tri nagrade je odnesla predstava Cement SNG Drama Ljubljana v režiji Sebastijana Horvata, in sicer za režijo – Horvat po mnenju žirije »spretno orkestrira vse elemente spektakla«, v njegovem delu so prepoznali »dozorelo, suvereno in samosvojo poetiko, ki ponuja originalnost, angažiranost in dovršenost« –, scenografijo (Igor Vasiljev) in oblikovanje svetlobe (Aleksander Čavlek).

Nagrado za režijo je prejel Sebastijan Horvat za uprizoritev Cement v produkciji ljubljanske Drame. FOTO: Peter Uhan

Dobitniki nagrad za igro so Nina Valič (Savda in Nazira; Požigi, SNG Drama Ljubljana), Jana Zupančič (Barbara Fordham; Avgust v okrožju Osage, MGL), Nataša Barbara Gračner (Daša Čumalova; Cement, SNG Drama Ljubljana), Marko Mandić (Gleb Čumalov, Cement; Nihad, Požigi; SNG Drama Ljubljana), Marjuta Slamič (Bogdana, jerebika, štrudelj, ples pa še kaj; SMG in SNG Nova Gorica) in Vladimir Vlaškalić (Jeranko, To noč sem jo videl; Drama SNG Maribor, Bugtheater, Jugoslovensko dramsko pozorište Beograd, Cankarjev dom). Nagrada za mlado igralko je pripadla Lini Akif, za jezikovno priredbo Srečku Fišerju za jerebiko, štrudelj, ples pa še kaj, Borštnikovo nagrado po presoji žirije pa je dobila predstava Požigi v režiji Nine Rajić Kranjac.

Scenska balada v treh slikah

»Zagotovo je najmočnejši adut slovenskega gledališča ustvarjalna moč igralca, ki je bogata, raznolika in inspirativna. Vsak uprizoritveni izziv tako ima možnost, da je produkcija izvedena na visoki ravni in z zahtevnim konceptom. Vse, kar si režiserke, režiserji, dramaturginje in dramaturgi zamislijo, je z rahločutnim vodenjem s takimi igralci mogoče,« je ob zaključku festivala, ki je trajal od 30. maja, poudarila žirija.

Ustvarjalna moč Iva Barišiča, letošnjega dobitnika Borštnikovega prstana in nekdanjega člana SNG Nova Gorica, je v predanosti in odprtosti, je v utemeljitvi nominacije za Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije poudarila Tea Rogelj. V gledališču je ustvaril dvesto vlog, na filmu pa dobrih trideset.