Prihodnji teden bo različna prizorišča po prestolnici napolnil pester program 22. edicije mednarodnega festivala Mladi levi. »Sam festival letos označujeta dva fokusa oziroma dve liniji: na eni strani nekaj, čemur smo rekli čustveni materializem, ter na drugi strani dokumentarno-raziskovalni pristop, ki se meša z osebnimi nivoji in fikcijami,« je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica festivala
Nevenka Koprivšek.
Že tradicionalno v ospredje dogajanja nočejo postaviti izolirane tematike, temveč poskušajo slediti temu, kar je trenutno aktualno, ter dajejo prednost umetnikom, ki so prvi znanilci oziroma kritiki družbe. Del festivalskega programa se poigrava tudi s temo čustvenega materializma, ki jo bodo v okviru poletnega foruma
trans-making teoretsko razgrnili in prerešetali z različnih vidikov.
Med 24. in 31. avgustom 2019 bo na različnih lokacijah po Ljubljani potekala že 22. edicija mednarodnega festivala Mladi levi.
Estonski avtorji Mart Kangro, Juhan Ulfsak in Eero Epner se bodo predstavili s predstavo Delavnica. FOTO: Veiko Tubin
Znani povratniki in novi umetniki se predstavijo
Med novitetami tokrat gostijo predstavo iz Sardinije v režiji avtorja
Alessandra Serre Macbettu. Z besedami direktorice zavoda Bunker gre za kanček bolj klasično predstavo, kot so jih vajeni na Mladih levih. Ohrani, recimo, elizabetinsko vsemoško zasedbo ter jo združuje s sardinsko tradicijo. Na prvi festivalski dan se bodo na odru dvorane športnega društva Tabor predstavili tudi trije estonski avtorji
Mart Kangro,
Juhan Ulfsak in
Eero Epner s predstavo
Delavnica. Če je
Macbettu bolj klasične narave, je
Delavnica vse prej kot to. »Deluje kot neki youtube tutorial, kjer nas učijo raznih veščin, ki se nam sprva morda zdijo nepomembne. Ko gre predstava proti koncu, pa se zgodba sestavi,« so pojasnili na današnji novinarski konferenci.
Na prvi festivalski dan bo uprizorjena tudi razstava s performansom
Monstrum nostrum umetniškega tandema Eclipse. Vizualni umetnici
Tina Kolenik in
Samira Kentrić bosta po dolgem mirovanju svojo dvajseto obletnico skupnega delovanja proslavili prav na odprtju Mladih levov.
Tina Satter bo na oder postavila predstavo, kjer je dramski tekst dobeseden prepis FBI-jevega zasliševanja.
Teresa Dillon se bo predstavila v lecture-performansu
MTCD – Vizualna antologija mojega strojnega življenja, v katerem se sprehodi skozi ključno mehanizacijo, ki je zaznamovala njeno življenje. Južnokorejski umetnik
Jaha Koo pa se v politično-zgodovinski predstavi
Couckoo sprašuje, kaj se zgodi z družbo ali posamezniki, ki so pod pritiskom. Glasbenik in režiser
Dimitri de Perrot bo na oder postavil celostno senzorično izkušnjo ter gledalce popeljal skozi pokrajino čutnih dražljajev. Vizualni umetnik
Walid Raad pa v predstavi
Les Louvres in/ali Brcanje mrliča za izhodišče jemlje artefakte ter dokumentacijsko gradivo, ki z različnimi narativnimi prijemi prehaja v druge registre.
Vstopnice imajo simbolično ceno en evro, zbrane prispevke pa bodo namenili za prenovo tal Stare mestne elektrarne.
Tina Satter, bo na oder postavila predstavo, kjer je dramski tekst dobeseden prepis FBI-jevega zasliševanja. FOTO: Paula Court
Antonio Tagliarini je eden izmed šestih umetnikov na festivalu, ki se vračajo z novim delom. Tokrat bo nastopil v tandemu z
Dario Deflorian, s katero bosta v predstavi
Izkopavanje odkrivala nove plasti prvega Antonionijevega barvnega filma. Med povratniki je tudi novozelandska umetnica
Kate McIntosh, ki je v okviru Mladih levov s solo performansom na oder prvič stopila leta 2007. Letos se vrača s predstavo
V mnogih rokah, ki tematizira priložnost ponovnega odkritja pristnosti vsakdanjih odnosov z ljudmi in predmeti.
Tudi umetnica
Maria Lucia Cruz Correia je s festivalom Mladi levi in z Bunkerjem povezana že kar nekaj let. Tokrat bo v Sloveniji premierno izvedla projekt, v katerem se sprašuje, kakšen zločin izvajamo na samo naravo ter kako to vpliva na nas. Med povratniki pa je tudi
Ursula Martinez. Na oder bo postavila predelavo predstave, ki je luč dneva prvič ugledala pred dvajsetimi leti. Gledališka predstava
Družinsko razkritje – 20 let kasneje niha med izjemnim smislom za humor ter izredno žalostjo ter reflektira naš sodobni, postmoderni svet.
V petnajstih letih je Staro mestno elektrarno obiskalo več kot 140.000 obiskovalcev, v sodelovanju z drugimi umetniškimi kolektivi so pripravili čez 930 predstav in 180 premier, na odru pa je nastopilo 413 umetnikov. Ta številka pa je dejansko še večja, saj mednje štejejo tudi številne kolektive, kjer nastopa več umetnikov hkrati.
Južnokorejski umetnik Jaha Koo pa se v politično-zgodovinski predstavi Couckoo sprašuje, kaj se zgodi z družbo ali posamezniki, ki so pod pritiskom. FOTO: Radovan Dranga
Eno najlepših prizorišč sodobne umetnosti praznuje
Stara mestna elektrarna stoji že zavidljivih 120 let, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa so prostore, ki so bili nekdaj namenjeni za proizvodnjo električne energije, ponovno odkrili umetniki. V tedaj opuščenih prostorih so začeli ustvarjati umetniške projekte, po veliki prenovi pa so jo 21. avgusta 2004 ponovno odprli prav s festivalom Mladi levi. »Takrat je bil otvoritveni dogodek posvečen sceni in po petnajstih letih se na isti način vračamo k njej,« pojasnjuje
Mojca Jug, soselektorica programa. Na dan odprtja festivala bodo namreč predstavili tudi novo podobo vzhodnega zidu Stare mestne elektrarne, ki ga je dve leti krasil napis
Aplavz avtorice
Toni Soprano Meneglejte. Tokrat je zid opremila vizualna umetnica
Urša Vidic, ki je tesno povezana ne le z gledališčem, temveč tudi z elektrarno. Poslikava zidu, ki bo luč dneva ugledala prihodnjo soboto, pa bo posvečena vsem umetnikom in umetnicam, ki so se v zadnjih petnajstih letih zavrteli čez umetniški program pod okriljem zavoda Bunker.
Ko je kolektiv zavoda Bunker pred petnajstimi leti vstopil v prostore opečnate stavbe na ljubljanski Slomškovi ulici, tam ni bilo ničesar. »Bila so le tla in sanitarije, zato so bili prvi meseci za nas zelo velik izziv,« razlaga Mojca Jug. Postavili so oder in vadbišče za sodobno uprizoritveno umetnost, ki pa se, kot ugotavljajo v kolektivu Bunker, še vedno spopada s problematiko pomanjkanja ustreznih prostorskih kapacitet. Vprašanje prostorske problematike bodo pretresli tudi na okrogli mizi
Prostorska problematika scenskih umetnosti v mestu Ljubljana, zaključke pa bodo postavili ob bok ugotovitvam enako naslovljene razprave, ki so jo gostili na festivalu pred dvajsetimi leti.
Na dan otvoritve festivala Mladi levi bodo predstavili novo podobo vzhodnega zidu Stare mestne elektrarne, ki ga je dve leti krasil napis Aplavz avtorice Toni Soprano Meneglejte. FOTO: Stara Elektrarna
Komentarji