Na Tednu slovenske drame kar polovica uprizoritev nevladnih producentov

V kranjskem Prešernovem gledališču so razgrnili program 55. Tedna slovenske drame, ki se bo začel 27. marca. Selektorica Alja Predan je v tekmovalni program uvrstila sedem uprizoritev, v spremljevalnega pet, v program za mlade pa štiri. Podelili bodo Grumovo nagrado, nagrado mlademu dramatiku in Grün-Filipičevo priznanje za izjemne dosežke v slovenski dramaturgiji, prvič se bodo predstavila tudi partnerska gledališča iz mednarodnega projekta Dramatika manjših evropskih jezikov (DoSEL).

Alja Predan, ki selektorsko štafeto predaja dramaturginji, teatrologinji in docentki na oddelku AGRFT za dramaturgijo in scenske umetnosti Zali Dobovšek, si je ogledala šestinsedemdeset uprizoritev na podlagi slovenskih predlog, ki so premiero doživele v lanskem letu. Iz njenega poročila bode v oči predvsem dvoje: da slovensko dramatiko na odrih nadomeščajo transliterarne prakse in da je kar polovica uprizoritev, uvrščenih v letošnji tekmovalni program, nastala v produkciji nevladnikov.

Prepričali problemi in rešitve

Tako se bodo predstavile uprizoritve Agmisterij Klemna Kovačiča (AGRFT in zavod Bunker), Boj na požiralniku v režiji Jerneja Lorencija, ki je premiero doživel na lanskem TSD (Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj), Pet kraljev: k psihopatologiji neke monarhije Tiborja Hrsa Pandurja v režiji Livije Pandur (SLG Celje), Teci, Maša, teci Dragice Potočnjak v režiji Nine Šorak (Mestno gledališče ljubljansko), Kje mi živimo Ule Talije Pollak in Bora Ravbarja v režiji Bora Ravbarja (Slovensko mladinsko gledališče in zavod Melara), Balada o trobenti in oblaku Cirila Kosmača v režiji Žige Hrena (AGRFT in Mini teater) ter avtorski projekt Žige Divjaka Jata v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča, ki se od drugih razlikuje tako po obravnavani problematiki kot po formatu.

Preostali nabor sicer razpira »ključna vprašanja, ki zadevajo predvsem naš čas in našo družbo: okoljsko in stanovanjsko problematiko, odnos do migracij, revščino kot posledico podivjanega sistema, psihopatologijo oblasti, posledice nesankcioniranih tajkunskih malverzacij, vojne, smrt in nenazadnje večno tleči, nedokončani projekt sprave«. Selektorico je prepričal s problemskimi zastavki in uprizoritvenimi rešitvami.

Da se je doslej redko zgodilo ali sploh nikoli, da je število produkcij nevladnikov izenačeno s številom tistih javnih zavodov, po mnenju Alje Predan ni nezanemarljivo, še posebej zato, ker imajo prvi v primerjavi z drugimi slabše pogoje dela, ustvarjalci pa so v prekarnih delovnih razmerjih. Je pa to znak dvojega; »prvič, da se tovrstna produkcija v nevladnih organizacijah ne le povečuje, temveč tudi kakovostno krepi kljub bistveno manjšim finančnim in siceršnjim zmogljivostim, in drugič, da javni zavodi s svojim predvidljivim in netveganim programiranjem zaostajajo in se torej zapirajo v varne okvire abonmajskih shem«.

Na splošno je uprizarjanje po slovenskih predlogah naraslo, zlasti na nevladni sceni. Pri tem izstopa Mini teater, ki bo na festivalu zastopan s kar tremi produkcijami in daje priložnost mlajši generaciji, ta pa se tudi sicer najbolj prodorno in zanesljivo uveljavlja na vseh področjih gledališkega ustvarjanja.

Sodelovanje od Malte do Španije

Prav ta generacija je ustvarila uprizoritve, ki jih je Alja Predan uvrstila v spremljevalni program in se ukvarjajo bolj s psihološkimi, osebnostnimi, spominskimi temami, ustvarili pa so jih avtorice in avtorji najmlajše generacije. »Tudi v tem sklopu je 'črna ovca', ki je zunaj že omenjenega tematskega skupnega imenovalca in je pravzaprav hibrid različnih performativnih praks: lecture performansa, znanstvenega predavanja, vizualnega predavanja in nenavadnega elektronskega koncerta,« je poudarila v obrazložitvi.

Na sporedu bodo avtorski projekt Tine Vrbnjak po motivih Alice v čudežni deželi Lewisa Carrolla – Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa v režiji Luke Marcena (SNG Drama Ljubljana in AGRFT), Krik: Mama Urše Majcen, Katje Markič, Nine Valič, Lare Wolf in Jureta Žavbija v režije Katja Markič in produkciji Gledališča Glej, morska deklica Nine Kuclar Stiković v režiji Jureta Srdinška (Mini teater), avtorski projekt Samo še enkrat gremo spat režiserja Jerneja Potočana (Mini teater in JSKD) ter Oko (Ciklon) Doriana Šilca Petka v produkciji zavoda Delak.

Kot je še poudarila selektorica, prav vse uprizoritve tekmovalnega in spremljevalnega programa odlikujejo poglobljeno raziskovanje in razumevanje zastavljene problematike, uprizoritvena domišljenost, sodobno dojemanje odra in njegovih zakonitosti, smiselna izraba tehnoloških možnosti in zavestno opuščanje zastarelih postmodernističnih ekskurzov. »Izpovedne, estetske in idejne dimenzije izbranih uprizoritev same po sebi pričajo o zrelosti, odgovornosti in nadarjenosti njihovih ustvarjalk in ustvarjalcev,« je še dodala, medtem ko je v programski sklop za mlade uvrstila Umetnost vojne/Umetnost miru Mladega mladinskega 2 v režiji Ane Duša (Slovensko mladinsko gledališče in kulturno društvo Pripovedovalski variete), Zvezdice Jake Smerkolja Simonetija v režiji Žive Bizovičar (SNG Nova Gorica in European Theatre Convention), Transport: Tovor Tina Grabnarja, Ane Duša, Tjaše Bertoncelj in Urše Majcen (Lutkovno gledališče Maribor) ter Transport: Odhod Tina Grabnarja in Ajde Rooss v produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana.

O osrednjih festivalskih nagradah – glavno, Šeligovo za najboljšo predstavo je lani prejela Mrakijada SNG Drama Ljubljana v režiji Nine Rajić Kranjac – bo odločala žirija v sestavi Nika Bezeljak, Mirna Rustemović in Igor Samobor, o nagradi Slavka Gruma in nagradi za mladega dramatika pa Rok Andres, Jakob Ribič in Miriam Kičiňová.

Vršilec dolžnosti direktorja PGK Kranj Rok Bozovičar je ob tem napovedal še pestre spremljevalne aktivnosti, med drugim bodo v razstavne prostore kranjske mestne hiše pripeljali del razstave Dušan Jovanović: kulturni terorist, ki je trenutno na ogled v Cankarjevem domu. V okviru mednarodnega programa Dramatika manjših evropskih jezikov, katerega nosilci so, pa bodo na ogled predstave partnerskih gledališč s Kosova, Malte, iz Španije in Bolgarije. Kot je Bozovičar za Delo dejal že decembra, bo zato 55. TSD nekaj posebnega, saj s tem nacionalni festival dobiva evropsko razsežnost.