»To, da so dvorane razprodane, ni znak cenenosti ali pogrošnosti«

Občinstvo ljubi dobro komedijo. Prav komedije v slovenskih gledališčih doživijo največ ponovitev. Kljub temu je ta žanr v gledališčih v drugem planu, kot velja od njenega nastanka. Festival Dnevi komedije, ki ga v SLG Celje letos pripravljajo že osemindvajsetič, je priložnost, da komedija, v vseh svojih odtenkih, zasije. Naslednjih štirinajst dni je v Celju rezerviranih za smeh.

Obiskovalci letošnjega festivala, ki se bo začel jutri, bodo videli kar štiri komedije, ki so nastale po slovenskih predlogah, ena od osmih tekmovalnih predstav je še slovenska priredba klasične komedije. Selektorica festivala, dramaturginja Tatjana Doma, je z letošnjo bero predstav, na festival se jih je prijavilo osemnajst, zadovoljna.

Kakšno je stanje komedije v Sloveniji?

Vidim večino predstav v slovenskih profesionalnih gledališčih in lahko rečem, da je stanje komedije v primerjavi z resnimi dramskimi žanri slabo. Število uprizorjenih komedij v slovenskih gledališčih je občutno nižje od števila uprizoritev resnih dramskih žanrov. Z letošnjo ponudbo med prijavljenimi predstavami na festival sem zadovoljna. Zelo me veseli, da je malo komedij nastalo po preizkušenih tekstih, ogromno je bilo prvih slovenskih, celo krstnih uprizoritev. Med prijavljenimi jih je osem nastalo po slovenskih komedijskih predlogah. Še dve prijavljeni sta bili slovenski priredbi po tujih besedilih. Tudi v režijskem smislu so to zelo dobre, kakovostne predstave, ki z dobro predlogo ponujajo dobre igralske kreacije. Sicer pa dejstvo, da je uprizorjenih manj komedij kot resnih dramskih zvrsti, ni nič novega. To se komedije drži od nastanka – da velja za manjvreden žanr, ki naj bi bil namenjen samo zabavi, kar sploh ni res. Komedija lahko vzbudi v gledalcu tudi druga čustva, recimo usmiljenje, sočutje, pomilovanje, poznamo tudi komedije, pri katerih se bolj kislo smejemo. Pa tudi če je namenjena samo zabavi, to ne pomeni, da je narejena poceni. Velikokrat se lahko skozi smeh bolje dotaknemo občinstva.
 

Glede na to, da je uprizoritev manj, so te dovolj kakovostne?

Komedija ima določene zakonitosti, zahteve, ki jih je treba poznati. Tako pri pisanju komedijske predloge kot pri režiji in igri. Režiserjev, ki se z veseljem ukvarjajo s komedijo in jo znajo postaviti na oder, je manj kot tistih, ki postavljajo na oder resne tekste. Nekateri igralci so izjemni in vrhunski komiki, kar ne izključuje tega, da ne bi bili izjemni igralci resnih dramskih žanrov. Če se samo spomnimo Jerneja Šugmana. Ni pa nujno, da ima resen dramski igralec talent za komedijo. Jaša Jamnik je primerjal talent za komedijo z glasbenim posluhom. Ali ga imamo ali nimamo. Če tega nimaš, se posluha ali talenta za komedijo ne da privzgojiti niti pridobiti.
 

Letos je osemnajst prijavljenih komedij. To ni največ niti najmanj v primerjavi s preteklimi leti.

Od leta 2009 smo imeli vsako leto na Dnevih komedije v povprečju osemnajst prijavljenih predstav. Na Dneve komedije 2014 jih je bilo prijavljenih kar štiriindvajset, najmanj je bilo prijavljenih na Dneve komedije 2017, ko jih je bilo le trinajst. Seveda bi si želeli, da bi bilo prijavljenih komedij vedno več, ampak to ni realno pričakovati. Gledališča delujejo znotraj svojih repertoarnih politik in vsebinskih usmeritev. Dokaj stabilno stanje števila komedij ne vzbuja skrbi. To seveda ne odpravi pomisleka, da je komedija še vedno v slabšem položaju, in verjetno bo tako tudi ostalo. Predvsem gledališki ustvarjalci bi se morali zavzemati za to, da bi se to stanje spremenilo.
 

Obstaja rdeča nit pri komedijah, ki jih slovenska gledališča rada uprizarjajo?

Letos je razveseljivo, da imamo na festivalu kar dve slovenski krstni uprizoritvi, ki sta satirično obarvani. Vemo, da je dobra satira redek gost naših odrov. Bojimo se je, ker je iskrena in nesramna. Slovenci se smejemo klasičnim komedijskim temam – ljubezenskim trikotnikom, prevaram, neumnostim, napakam, zagatam drugih. Komedija je nesreča drugega, ki jo nekdo gleda. Sami sebi se ne smejimo, če se nam zgodi nesrečna ali nerodna situacija. Počutimo se ponižane, osramočene, smeje se nam lahko nekdo drug, ki nas od daleč gleda v taki situaciji.


 

Se 'slovenska' komedija razlikuje od drugih?

Humor je vedno lokalno ali nacionalno obarvan. Nimamo izrazito lokalno usmerjenih komedij. Na primer Butalci govorijo o slovenskosti, o nas, ampak hkrati tudi o obči neumnosti. Butalcem bi se lahko smejali tudi drugi, ne samo Slovenci.
 

Ali tudi za komedijo, glede na njene različne oblike, potrebujemo vzgojo občinstva?

Občinstva absolutno ne smemo podcenjevati. Danes lahko na televiziji ali internetu gledaš produkcijsko in igralsko izvrstne sitcome. Ljudje, ki imajo radi komedijo, jih gotovo gledajo. Občinstvo ima rado dobre komedije, dobre igralce, inteligenten humor. Vzgojo občinstva potrebujemo, ampak ne samo v smislu komedije, bolj v celotnem gledališkem smislu. Otroku je nujno predstaviti gledališče kot zanimiv in zabaven prostor, ki ga nagovarja in z njim komunicira. Enako nato v najstniških letih, ki so še bolj občutljiva, in tako počasi vzgajati gledalca. Pa ne le v en žanr, ampak skozi vse, kar mu lahko gledališče nudi. Nujen bi bil večji poudarek na komičnem žanru na Akademiji. V gledališču opažamo, da imajo mladi igralci in režiserji, ko pridejo z Akademije, ob prvem srečanju s komedijo, z njenimi zakonitostmi, kar težave ali pa so vsaj šokirani in potrebujejo nekaj časa, da sprejmejo specifike tega žanra.
 

Občinstvo komedije dobro sprejema, ministrstvo očitno manj. Tudi letos SLG Celje za organizacijo Dnevov komedije ni dalo sredstev. Ali tak odnos do komedije opažate tudi v gledališčih?

Težko bi rekla, da imajo gledališča na splošno slabšalen odnos do komedije. To je nahrbtnik, ki ga komedija nosi že od časa nastanka. Letos so vse tri nacionalne hiše, iz Maribora, Ljubljane in Nove Gorice, prijavile dve komediji na festival, kar pomeni, da se tudi nacionalke ne sramujejo komedije in jo postavljajo na repertoar. Festival bo čez dve leti star trideset let, pri občinstvu je priljubljen, v Celje pripelje vsa slovenska gledališča, velika gledališka imena, najboljše slovenske komike, tako da je to gotovo festival, ki ima težo. Kakšni so argumenti ministrstva za to, da festivala ne financira, bi morali vprašati njih, ampak to, da je festival priljubljen pri občinstvu, da so dvorane razprodane, gotovo ni znak cenenosti ali pogrošnosti.