SMG se poslavlja od Tiborja Miheliča Syeda in Gorana Injaca

Po mariborski in ljubljanski Drami, ta bo jutri izvedla še zadnjo predstavo v neprenovljeni stavbi in se seli v prostore L56, so svoje repertoarje prihajajoče gledališke sezone razgrnila še druga gledališča. V Novi Gorici so napovedali sedem uprizoritev, od tega tri v okviru EPK, v Slovenskem ljudskem gledališču Celje šest, v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) osem, v Prešernovem gledališču Kranj pa štiri.

SNG Drama Ljubljana napovedala prvo sezono na nadomestni lokaciji

V SMG, ki je repertoar predstavil pravkar, so spomnili, da se ne izteka le trenutna sezona, temveč tudi druga petletna mandata direktorja gledališča Tiborja Miheliča Syeda, ki bo prevzel krmilo Kina Šiška, in umetniškega vodje Gorana Injaca. Devetinšestdeseta sezona bo tako njuna zadnja.

Goran Injac FOTO: Sandi Fišer

»Mladinsko je gledališče simptom. Vsaka naša sezona je prikazovala politike, navzoče v naši družbi, in njihovo rabo. Prikazovala je pravo resnico o družbi, ki ni vedno skladna z uradno resnico in avtostereotipom naše družbe. Po reformi umetniškega programa, jasno zgrajenem profilu, definirani javni vlogi in misiji gledališča ter močnem mednarodnem pozicioniranju v kontekstu trenutno relevantnih in prestižnih festivalov in gledališč se neko obdobje kuriranja Mladinskega bliža koncu. Kako naprej? Kaj si želimo kot družba? Kaj si želijo odločevalci? Ali res hočemo takšno Mladinsko oziroma ali si Mladinskega sploh želimo? Bojno polje katerih politik bo Mladinsko v prihodnji sezoni in katere konflikte bo izkusilo?« je za Delo povedal Injac.

Za sezono 2024/25 je Mladinsko napovedalo osem premier: 1974 Tomija Janežiča, 55. člen Tjaše Črnigoj, Boško in Admira Žive Bizovičar, Domolov Bora Ravbarja, Inkubator Oliverja Frljića, performans Barbare Kukovec Kuharica sestre Barbare, Ptice Žige Divjaka ter Sveta Ivana Klavniška Bertolta Brechta v režiji Davideja Sacca in Agate Tomšič/ErosAntEros.

Nočem izgubiti stika z resničnim svetom in resničnimi problemi

SNG Nova Gorica trikrat z EPK

Vsak konec je tudi kal novega začetka, če parafraziramo SMG – v Novi Gorici bo prihodnja sezona nekaj posebnega, saj bo mesto skupaj z italijansko sosedo prihodnje leto evropska prestolnica kulture. Tamkajšnje osrednje gledališče je vključilo v repertoar tudi tri projekte, nastale v sodelovanju z EPK, ki jih po besedah direktorja Marka Bratuša sicer ne bi mogli izvesti.

Manj ko ljudje razmišljajo, bolj so podvrženi potrošnji

To bodo krstna uprizoritev V iskanju izgubljenega jezika (Goran Vojnović, režija Janusz Kica), drugi del trilogije Nezmožni umreti, ki sodi med večje projekte uradnega programa EPK GO! 2025 in nastaja v produkciji združenja Mittelfest in koprodukciji SNG Nova Gorica, plesna predstava Prometej, del projekta Brezmejno telo, in krstna uprizoritev 1973 v režiji Tomija Janežiča, »transgeneracijska dokumentarna fikcija z osebnimi zgodbami ustvarjalcev«, ki temelji na avtorski improvizaciji, ki bo predstavila mesto Nova Gorica.

Sezono bo odprla prva slovenska uprizoritev urbane drame 64 Tene Štivičić na temo neplodnosti v režiji Nine Šorak, sledile bodo komična drama Marka O'Hallorana Pogovori po seksu v režiji Tijane Zinajić, Shakespearova drama Kralj Lear v režiji Ivice Buljana ter dokumentarna drama Anhovo Žige Divjaka in Katarine Morano. Zaradi zahtevnosti programa bodo izvedli eno premiero manj ter jo nadomestili z gostovanjem Prešernovega gledališča Kranj (Werner Schwab: Predsednice, režija Jure Novak).

Sezona velikih naslovov

Tam so za prihodnjo sezono napovedali štiri premiere: Kot vsa svobodna dekleta Tanje Šljivar v režiji Mojce Madon, Woyzeck Georga Büchnerja v režiji Igorja Pisona, Razodetje Mattiasa Anderssona v režiji Ivice Buljana ter Gospodarji neumnosti Jureta Karasa v režiji ­Tijane Zinajić.

V SLG Celje bodo izvedli šest novih uprizoritev, pet za odrasle in eno za otroke. Sezono so naslovili V vsaki komediji je nekaj resnice. Kot so napovedali, bodo raziskovali komedijo, humor in satiro ter njihov skupni vpliv na umetnost, gledališče in družbo nasploh. V fokusu bo »komedija kot ogledalo družbi, sredstvo kritike, orodje prepoznave, nosilka katarze ter možen sprožilec sprememb v družbi in posamezniku«. Na sporedu bodo Krajnski komedijanti Bratka Krefta v režiji Diega de Bree, Veselja dom Emila Filipčiča v režiji Dejana Spasića in koprodukciji z Rampo in iKultom Celovec, glasbena predstava za otroke Ide Mlakar O kravi, ki je lajala v luno v režiji Brine Klampfer Merčnik, Sen kresne noči Williama Shakespeara v režiji Jaše Kocelija, arktična tragikomedija Kokkola Leee Klemola v režiji Žive Bizovičar in komična enodejanka Bertolta Brechta Malomeščanska svatba v režiji Primoža Ekarta. Že triintridesetič bodo v Celju izvedli tudi Dneve komedije.