Koprsko gledališče bo plesalo po motivih bratov Grimm

V Gledališču Koper, kjer že vse epidemično leto ohranjajo ustvarjalno kondicijo, so za april napovedali premierno uprizoritev dveh plesnih pravljic – Žabji kralj in Rdeča kapica – iz klasične zakladnice bratov Grimm, ki ju je tokrat obudil v življenje koreograf Siniša Bukinac. K sodelovanju je povabil tudi prepoznavnega plesalca Jurija Batagelja. Gledalci si bodo pravljici lahko ogledali prek spleta.

Predstavi bodo krstno postavili na oder 11. in 18. aprila, in čeprav sta prednostno namenjeni mlajšemu občinstvu, nam je Bukinac ob pripravah položil na srce, da umetnost potrebujemo vsi zaradi otroka v sebi. Ta namreč poskrbi, da smo tudi radovedni in radoživi, ne pa da se zgolj prestavljamo iz stresa v sprostitev ter nazaj, kar na koncu prej ali slej vodi v depresijo. Avtorja glasbe sta Patrik Greblo (Žabji kralj) in Mirko Vuksanović (Rdeča kapica).
 

Rad odpleše, kar je ustvaril

Siniša Bukinac, ki je na koprskem gledališkem odru prvič nastopil leta 1999, dve leti pozneje tudi s koreografskim prvencem, se je tokrat znašel pred izzivom, da se osredotoči predvsem na primorsko gledališko zasedbo. Direktorica in umetniška vodja gledališča Katja Pegan se je s takim pristopom poskušala čim bolj prilagoditi negotovim epidemiološkim razmeram in morebitnim omejitvam zaradi zaščitnih ukrepov. Koreografa je torej na začetku čakalo povezovalno delo raznolikih ustvarjalcev, ki so se na odru morali zliti v celoto. Skozi ta proces je moral, zaradi dveh predstav, kar dvakrat, saj ni hotel, da bi se ples ponavljal, ampak ga je za vsako zgodbo zasnoval na novo. »Gre za drugačno interpretacijo, načine povezovanja vlog, izražanja skozi gib, ples in igro,« je pojasnil. Ob tem je prostodušno dodal, da obe predstavi zelo rad odpleše.



»V Žabjem kralju vidimo arhaično zgodbo iz drugih, oddaljenih preteklih časov. Tu zelo pomagajo kostumi, ki gledalca teleportirajo tja, kamor naj bi šel. V predstavi delamo z mladim gledalcem, poskušamo mu prikazati, kako se lahko neki vzorec dojemanja, bodisi kralja, starša, prijatelja ali neznane osebe, do katere imamo veliko predsodkov, v življenju povsem obrne,« je povzel nekaj poudarkov. Bukinac je kot plesalec v predstavi prevzel vlogo Kralja in Služabnika.

Pri ustvarjanju Rdeče kapice se je veliko ukvarjal s tem, kako bi predstavil gledalcem čisto svojo interpretacijo, saj je to pogosto uprizarjana zgodba. »Mislim, da nam je na koncu s plesalci to uspelo. Nastala je šaljiva, razposajena komedija. Trudili smo se, da bi vse ostalo tako, kot je prav, kot zgodbo poznamo, hkrati pa jo vidimo še z nekega drugega zornega kota,« je omenil avtor, ki se pred gledalci pojavi kot pravljična Lovec in Miška. V obe pravljici, ki izhajata iz 15. oziroma 13. stoletja, je ovita tematika odraščanja (simbol žabe kot spolnega razmerja in rdeče barve kot krvi), ki je zaradi bratov Jacoba in Wilhelma Grimma predstavljena na otroku razumljiv način.
 

Od težkokategornikov do novinke

Bukinac je za sodelovanje pri obeh plesnih pravljicah pridobil tudi Jurija Batagelja, ki velja za »težkokategornika« slovenske plesne scene, saj je bil med drugim svetovni in evropski prvak v latinskoameriških plesih in je zmagoval na najprestižnejših tekmovanjih v ZDA in Veliki Britaniji. Plesalca, ki sta v življenju ubrala različni plesni poti, se poznata že dolgo in sta se večkrat pogovarjala o sodelovanju. Tokrat se je ponudila priložnost. »Zelo sem hvaležen, da lahko sodelujem pri tem projektu, še posebej, ker je namenjen otrokom,« je izpostavil plesalec, ki se v pravljicah prelevi v Žabca in Princa ter Drugega lovca in Ježka.



Za komaj devetnajstletno Noemi Bak, ki je končala umetniško gimnazijo v Ljubljani, sta bili Rdeča kapica, v kateri pleše naslovno vlogo, in Žabji kralj, v katerem igra kraljico, prva pomembnejša profesionalna projekta. »Moja izkušnja je bila zelo dobra in zabavna. Res sem uživala,« je o sodelovanju s koprskim gledališčem povedala mlada plesalka in priznala, da je imela na začetku precej treme. Na odru se bo srečala z Volkom v podobi italijanskega plesalca Angela Menolascine, ki izhaja iz okolice Barija, a si je ustvaril dom in družino v Kopru. Plesalec se je kalil celo v milanski Scali in okusil veronsko Areno, z Bukincem pa je že lani sodeloval pri predstavi Stoletje mjuzikla v režiji Čeha Stanislava Moše.
 

Spoznavanje plesne umetnosti

S koprskim gledališčem redno sodeluje plesalka Eva Tancer, ki v Žabjem kralju odpleše vlogo Princeske, v Rdeči kapici pa Mamo, Polhka in Babico. Ukvarja se tudi s plesno pedagogiko. »Ples in razi­skovanje giba v prostoru, času in ob glasbi otroku ponujata izjemno pomembno življenjsko izkušnjo,« je prepričana. Da se mlademu gledalcu približa balet, je po njenih besedah pomembno tudi zato, da spozna to klasično plesno umetnost. V nasprotnem primeru se njegovo poznavanje ustavi zgolj pri komercialnih plesih. Teh je v medijih res na pretek in na prvi pogled delujejo privlačno, žal pa večinoma nimajo globlje vsebine.