V nadaljevanju preberite:

K nemalokdaj neprijetnim peripetijam pisateljica pristopa predano in neposredno, ponavadi in medias res. Gre za resnobnejšo, odgovorno in angažirano pisavo; poseben plus so projekcije tujstva in drugačnosti, ki vznikajo onkraj predvidljivih poant. Recimo med sorodniki ali ob Havinih srečanjih s staranjem, invalidnostjo, nasiljem, medsebojno nepristnostjo, ki nimajo meja. Iz ozadja pa praviloma nepretrgoma pritekajo posameznosti muslimanskih navad, (na)dejanj, prazničnih priložnosti, ki odstirajo glasno slovensko samovšečnost, večvrednost in vztrajni prezir.