V nadaljevanju preberite:

Sprva še največ obeta družbena dimenzija zgodbe, ki se deloma približuje panorami študentskih let generacije 90-ih, zaznamovane med drugim z begunsko krizo, referendumom o družinskem zakoniku in splošno kulturno-politično razklanostjo. Pod drobnogled so vzeti različni liki, od privilegiranega, a dobronamernega liberalnega intelektualca do naivne žrtve izkoriščevalskih spletnih vplivnežev in melanholične, razprtij naveličane protagonistke. Kmalu pa se izkaže, da ti bolj ali manj pozabljivi portreti pravzaprav ne peljejo nikamor, tematsko nimajo veliko skupnega in predstavljajo zgolj nekakšno nevtralno ter razvlečeno basovsko linijo za prazno preigravanje razmerij njihovih nosilcev. Posebno nerodno je, kako v tej konstelaciji še najkrajšo potegnejo begunci, ki stradajo nekje daleč za ograjo, da se lahko Maks kot prostovoljec protagonistki Maši zazdi bolj »kul«.