V nadaljevanju preberite: 

Timbuktu je tam, kamor si skril svoj najdragocenejši zaklad, tam, kjer raste za vsakega ena žemlja in zori zmeraj za vsakega po en paradajz, kjer se spečeš, pa ti kakšna roka ponudi obkladek prej, ko rečeš ajs, predvsem pa tam, kjer se igraš, beremo v slikanici Timbuktu, Timbuktu (Miš, 2019) Petra Svetine, ki je na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana zaživela v priredbi in režiji Nike Bezeljak.

Svetina v slikanici – tematsko delno oprt na Timbuktu, mesto na severu Malija, ki je svojčas veljalo za središče učenosti, strpnega pogovora in skrivnosti – niza na videz nepovezane kratke pesmi in zgodbe, ki v pomensko odprti lahkotnosti, kaotičnosti in absurdnosti prevračajo pričakovano, bralca pa urijo v igrivosti, istoimenska lutkovna uprizoritev pa se izredno uspešno spoprime z morebitnimi pastmi takšnega izrazito fragmentarnega formata. Ob tem sledi odprtosti raznolikih motivov in asociativnih verig, ki pa zaradi premišljenega izbora besedil iz slikanice, pretkano zasnovane scenografije in predanosti igralcev pred gledalcem ne razpadejo, temveč tri četrt ure dinamično in prepričljivo prehajajo iz ene v drugo (dramaturg Benjamin Zajc).