Ko jezik ne zaznava več grenkobe

V nadaljevanju preberite: 

Perumal Murugan je roman Delno ženska ne le izpisal v tamilščini (enem od enaindvajsetih uradnih jezikov Indije), zanj se je poglobil v ljudske prakse in rituale tradicionalne tamilske družbe ter zgodbe, ki so se ustno prenašale iz roda v rod. Tako je v pripoved vpel tudi starodavni hindujski festival, ki se ga v želji po otroku udeleži Pona in na katerem se v karnevalskem duhu za eno noč preobrnejo vsa družbena pravila. Moški postanejo bogovi, ženskam, ki si želijo zanositi, pa je dovoljeno spati z neznancem po lastnem izboru – »pridi k meni v obliki, ki mi bo všeč,« na festivalu moli Pona (otroci, rojeni iz tega odklona, se imenujejo samikoduthapilalaj, dani od Boga).

Gre za osrednji – in najbolj kontroverzni – del romana, in čeprav Murugan trdnih zgodovinskih dokazov o obstoju tovrstnega festivala ni imel, »je pri raziskovanju naletel na dovolj povezav, ki so mu dale misliti, da je ritual ljubljenja zunaj zakona dejansko obstajal kot družbeno sprejeta in sprejemljiva praksa, in to še v nedavni preteklosti,« povzema Ana Jelnikar.

Če so v Muruganovem pisanju »meje med mitološkostjo in zgodovino, preteklostjo in sedanjostjo, tradicionalnim in modernim, verjetnim in neverjetnim vselej krhke in zabrisljive«​, pa »navidezna nasprotja in protislovja uravnava umirjen in jasen pripovedovalčev ton, ki nevsiljivo razgalja zgodovinske krivice, tiranijo kastnega sistema, hipokrizijo družbe, ki z dvojno moralo obravnava moške in ženske«.