Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Ocene

Ocenjujemo: Nekoč bom imela čas

Priča smo vztrajni vzvalovljenosti ravnotežja na ponjavah sedanjosti.
Ne gre za nostalgično grebenje po preteklosti in ne za nenasitljivo postavljanje palač nad oblaki. FOTO: Promocijsko gradivo
Ne gre za nostalgično grebenje po preteklosti in ne za nenasitljivo postavljanje palač nad oblaki. FOTO: Promocijsko gradivo
25. 1. 2022 | 07:00
5:06

V nadaljevanju preberite: 

Pesnica Kaja Teržan (1986), pospremljena z Jenkovo nagrado za leto 2019, je pred kratkim izdala zbirko z nedvoumnim naslovom Nekoč bom imela čas. Živimo namreč v neenoznačnih časih, ko nam zmeraj primanjkuje tega in onega, a povečini pač – časa. To so nemirni in namrščeni časi, o kakršnih konkretnejša pesniška govorka pristavi: V časih, ko so ljudje iskreni le na terapijah, se je pomembno spominjati / otroštva. Tu se vse verzne razvejenosti natekajo okrog spomina in prosojnega prgišča časa. Pesmi so nemalokdaj nalomljene v krajše, konkavnejše in pristno prepustne kitice, krojene s prenekaterimi prestopi, kar končni dikciji dodaja posebno odločnost in ostrino.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine