Zbirka združuje podtone permanentne prabitnosti, sedimente sodobne družbe in odvode enkratnosti.

Galerija
Tone Škrjanec je leta 2018 prejel veronikino nagrado. FOTO: Piano Brane
V nadaljevanju preberite:
Pesniška zbirka Nekaj o nas kot živalih Toneta Škrjanca (1953) polemizira s prenekatero potezo »prevzetnih in arogantnih mrh«, kot tudi ostalih »silhuet«, ki s(m)o menda neuklonljive in potrpežljive kot konji. A ker beseda ni konj, ne gre preveč pomišljati in si ne nazadnje predstavljati, da »mi« v omenjeno poezijo privedemo kaj drugega kot le obkrajno, odmaknjeno dekoracijo. Iz istega razloga ni nepopisno presenečenje, da za naostrenimi naslovnimi besedami odzvanja prav nasprotno: pomenljivo stremljenje po preseganju spon posameznosti in gesta priklicevanja poenotene (pradavne?) pripadnosti.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji