Gre za neutesnjeno, nepretenciozno poezijo, ki ostaja neprikrito ponotranjena, do kraja predana prodornim in pisanim impresijam.
Galerija
tako imenovano materinjenje v ospredje prodira kot (nasploh) neponovljiva in neprecenljiva izkušnja. FOTO Thinkstock
V nadaljevanju preberite:
Greva, ostajava, saj sva je prav pred kratkim izdana zbirka Tonje Jelen (1988), dokaj odmevnega »peresa« svoje generacije. Zbirko, skozi katero odzvanjajo prenekatere preudarno eksponirane pasaže, je pesnica posvetila Tomažu (sinu) in ni nenavadno, da se omenjena poezija ponaša s posebnim tematskim tonusom – z intimnimi niansiranji govorkine nosečnosti in materinstva, iz katerih »neukrotljivo« kipi podoba (po)polne ljubezni matere do deteta.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji