V nadaljevanju preberite: 

Če so privilegirano mesto pisave njeni zlomi oziroma odmiki od zakonitosti, ki jih vzpostavlja sama, potem moramo tudi v primeru Prve kresnice iti neposredno k stvari, pa čeprav to pomeni zoženje fokusa na eno zgodbo in začasno izvzetje preostanka. Gre za zgodbo Heroj; kot vse zgodbe v zbirki je tudi ta vešče spisana in tudi ta se dotika tem presežnega. Kar pa v njej bode v oči, je nekaj, kar je v precejšnjem kontrastu z drugimi Komeljevimi zgodbami, tako v tej zbirki kot tudi recimo v kratkoprozni zbirki Larvae: to je odsotnost notranje determiniranosti in odsotnost milosti pri upodabljanju ostarelega partizana, narodnoosvobodilnega heroja, ki ga pripoved opazno prikazuje kot nesamozavestnega, dvomečega, kot da se bo zdaj zdaj zlomil pod težo polpretekle zgodovine, v kateri je bil udeležen.