V nadaljevanju preberite: 

Že vstop v prvega od treh razstavnih prostorov nakaže logiko postavitve, ki ji gledalec sledi prek razstavišča – sopostavljanje slik(e) in objekta, kar ustvarja razgibanost in usmerja korak po celotnem prostoru. Najprej zagledamo delo Poživinjena industrija (2021–2023), dokaj groteskno, robotu človeku podobno figuro, ki je sestavljena iz različnih »uporabnih« materialov. Ti so v večini iz plastike in asociirajo na čezmerno proizvodnjo, namenjeno golemu potrošništvu, plastenke kokakole, ki gradijo težko opredeljiv spodnji del telesa, pa poleg opominjanja na velike korporacije ustvarjajo referenco tudi na tradicijo poparta.