V nadaljevanju preberite:

Njegove slike na njim lasten način vzpostavljajo dialog s svetom znanstvenih podob vesolja, domišljijo popularnih interpretacij znanstvene fantastike ter samostojno likovno govorico slik. Ta razsežnost Eričevega slikarstva, torej samostojna, avtonomna izraznost oblik, ki so zavezane ekspresivni govorici, je tista komponenta del, s katero slikar pred opazovalce teh kozmičnih pripovedi postavi svet form, ki se porajajo, razblinijo ali nekako rastejo ter se bohotijo pred njegovimi očmi. Pojavnost in metaforična razsežnost svet­lobe, ki je že v naslovu razstave, je dejavnik, ki te forme privede v bivanje, jim pomaga nastopiti v vidnem svetu ter se izviti iz teme.