Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Ocene

Ocenjujemo: Cum mortuis in lingua mortua

Peternelj razmisleke o gledališču in izbranih tematikah počasi gradira od popolne dekonstrukcije igralskega prostora.
Peternelj svoje razmisleke o gledališču in izbranih tematikah počasi gradira od popolne dekonstrukcije igralskega prostora.

FOTO: Matej Peternelj
Peternelj svoje razmisleke o gledališču in izbranih tematikah počasi gradira od popolne dekonstrukcije igralskega prostora. FOTO: Matej Peternelj
Benjamin Zajc
19. 11. 2022 | 00:03
19. 11. 2022 | 12:04
4:55

V nadaljevanju preberite:

Cum mortuis in lingua mortua je monodramski gledališki dogodek dramskega igralca Ivana Peternelja, ki se v osnovi naslanja na klavirsko suito ruskega skladatelja Modesta Petroviča Musorgskega Slike z razstave (1874). Musorgski je glasbene teme suite zasnoval po motivih risb in akvarelov arhitekta Viktorja Gartmana, Peternelj pa je v monodrami te raznorodne teme, podobe in glasbene elemente ugledališčil v monodrami, o kateri je na začetku dogodka izjavil, da je »monodrama le zato, ker ni imel denarja za več igralcev niti potrpljenja za časovno usklajevanje«. Tako se na simbolni ravni ob ogledu monodrame izriše nekakšna metamorfoza potovanja teh tem, ki aludirajo na ljudsko pripovedništvo, skozi tri umetniške medije, hkrati se počasi odpre polje delovanja gledališkega ustroja.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine