V nadaljevanju preberite:

Tokratna uprizoritev zvesto sledi dramski predlogi (v prevodu Zdravka Duše) in udejanja predvsem njeno realistično zasnovano manifestacijo nasilja jezika, s katero Albee mojstrsko izrisuje dialoge, ki ne potrebujejo veliko fizične akcije, da bi postali agresivni, nasilni. Buljanova uprizoritev moč besede na odru izkorišča v enaki maniri, kot jo avtor v dramskem besedilu, hkrati na nobeni točki ničesar ne omili (čeprav se nekateri odseki besedila lahko berejo kot problematični za družbo 21. stoletja), na silo ne aktualizira, dopisuje, spreminja ali potencira. Besedilo v skoraj neokrnjeni verziji zaživi v vsej grobosti, s tem pa naslika podobe štirih likov, ki bi lahko simbolizirali štiri jezdece apokalipse tudi za današnji čas.