Znane nominiranke za Sovretovo in Jermanovo nagrado

Znane so nominiranke za nagradi Društva slovenskih književnih prevajalcev. Za Sovretovo nagrado – za prevode leposlovnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino – se bodo potegovale Klarisa Jovanović, Dušanka Zabukovec in Katja Zakrajšek; za Jermanovo nagrado – za prevode družboslovnih in humanističnih besed – pa Suzana Koncut in Anja Naglič.

Strokovna komisija društva, ki so jo sestavljali Vasja Bratina, Saša Jerele, Marjanca Mihelič, Maja Šučur in Štefan Vevar kot predsednik, je v ožji izbor nominirala tri kandidatke za Sovretovo nagrado: Klariso Jovanović za prevod romana Agrigento Kostasa Hatziandoniuja (Založba Pivec, 2021), Dušanko Zabukovec za prevod romana Wolf Hall Hilary Mantel (Cankarjeva založba, 2022) in Katjo Zakrajšek za roman Dekle, ženska, druga_i Bernardine Evaristo (Cankarjeva založba, 2022).

Za Jermanovo nagrado sta nominirani Suzana Koncut za prevod dela Pet čutov: filozofija mešanih teles Michela Serresa (Studia humanitatis, 2021) in Anja Naglič za prevod esejev Siegfrieda Kracauerja Ornament množice (Založba /*cf, 2021), so sporočili iz društva književnih prevajalcev in poudarili, da sta to dve najpomembnejši nagradi za prevajalske dosežke v Sloveniji.

Sovretovo nagrado društvo podeljuje od leta 1963, od leta 1964 se imenuje po priznanem klasičnem filologu in prevajalcu iz klasičnih jezikov Antonu Sovretu. Podeljujejo jo za posebej uspele prevode leposlovnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino, in sicer ali za en prevod ali za več posameznih prevodov ali za življenjsko prevajalsko delo. Lani so jo izročili Marjanci Mihelič za prevod dela Svet gre naprej Laszla Krasznahorkaija.

Jermanovo nagrado pa je društvo ustanovilo leta 2013 zaradi velikega števila prevodov strokovnih in znanstvenih del s področja humanistike in družboslovja. Nagrado, poimenovano po slovenskem filozofu in prevajalcu Franetu Jermanu, so prvič podelili leta 2015. Lani jo je prejel Tomo Virk za prevod dela nemškega filozofa Wolfganga Jankeja Trojna dovršitev nemškega idealizma: Schelling, Hegel in Fichtejev nenapisani nauk.