Življenje na planetu Knjiga

Cheltenham je zdraviliško mesto z nekaj več kot sto tisoč prebivalci. Bistveno manj živahno od bližnjega Bristola, z bistveno manj veličastno zgodovino od enako oddaljenega Oxforda, je za tuje obiskovalce predvsem izhodišče za raziskovanje idilične okoliške pokrajine Cotswolds.



Pa vendar so mesto v zadnjih letih obiskali Hillary Clinton, Salman Rushdie, Naomi Klein, Judi Dench, Stephen Hawking, če naštejemo le peščico, samo letos pa legendarni pripovedovalec o življenju na planetu Zemlja, sir David Attenborough, montypythonovec Eric Idle, režiser in avtor kultnih serij in filmov, kot so Črni gad, Gospod Bean, Štiri poroke in pogreb, Richard Curtis, igralka Sally Field, pevec skupine The Who, Roger Daltry, štirje nominiranci za prestižno literarno nagrado man booker.
 

Kako stoji svet in koliko se sliši glas ženske

Vsi našteti so bili gostje knjižnega festivala, ki v desetih oktobrskih dneh spremeni Cheltenham v mesto knjige, branja, kritične misli. Zdi se, da je organizatorjem in šestim uglednim gostujočim kuratorjem uspelo ujeti trenutek in prepoznati vprašanja, o katerih je posebej nujno govoriti, privabiti avtorje, katerih leposlovna ali neleposlovna dela trenutno v britanskih knjigarnah kraljujejo na izpostavljenih mestih. Številne politične razprave so se dotikale Trumpa, Putina, begunskih zgodb, Severne Koreje, brexita in britanske notranje politike, poseben sklop dogodkov je pogledoval v odnose med Zahodom in Vzhodom, predvsem Japonsko kot državo v fokusu, skozi književnost, umetnost, aktualno politiko, zgodovino, popkulturo. Mnogi dogodki pa so neposredno ali posredno dajali glas ženskam.

V letu, ko Velika Britanija praznuje stoletnico sprejetja zakona, ki je (nekaterim) ženskam prvič podelil volilno pravico, je festival gostil pravnukinjo sufražetke Emmeline Pankhurst, pisateljico in aktivistko dr. Helen Pankhurst. V pogovoru je povlekla vzporednice med gibanjem za enakopravnost žensk pred stotimi leti in gibanjem #jaztudi, ki glasno govori o tem, da tedanje težnje še zdaleč niso izpolnjene. Kot v svojem eseju Vsi moramo biti feministi piše še ena od gostij festivala, nagrajena avtorica Chimamanda Ngozi Adichie (esej je v slovenščini izšel pri založbi Sanje, kot tudi večina drugih njenih del), se neenakovredna obravnava spolov začne že pri najmlajših, kaže pa se (tudi) prek drobnih, na videz nedolžnih izjav in dejanj. Temu je pritrdila priljubljena in priznana pisateljica Kate Atkinson. Ko je leta 1995 za romaneskni prvenec Behind the Scenes at the Museum osvojila nagrado whitbread (danes costa), sta naslova v Guardianu in New York Timesu govorila izključno o tem, da nagrade ni dobil njen sokandidat Salman Rushdie.



Elif Shafak, ki je slovenskim bralcem prav tako dobro znana (tudi prevode njenih romanov izdaja založba Sanje), v svojih delih in nastopih veliko razmišlja o položaju ženske v sodobni turški družbi na presečiščih med tradicionalno, pogosto patriarhalno in moderno, sekularizirano miselnostjo, med Vzhodom in Zahodom, in vlogi Turčije v globalni realnosti. Pri tem pogosto poudari nekaj – tudi tokrat je –, kar morda nakazuje pot iz zagat in zablod sodobnosti. »Prava razprava pomeni, da izraziš svoje stališče, a pomeni tudi, da si pripravljen prisluhniti drugemu in si odprt za to, da boš svoje stališče morda spremenil. Po koncu razprave si drugačen človek kot takrat, ko si vanjo vstopil.«

In kaj se zgodi, ko se širina duha, odprtega za drugačne poglede, sreča z angleškim humorjem? Priznani avtorji se lotijo mrcvarjenja gospoda Darcyja, lika iz romana Prevzetnost in pristranost, in neusmiljeno poteptajo njegov ugled romantičnega junaka.


 

Bralsko mravljišče

Festival, ki danes v nazivu nosi imeni glavnih sponzorjev, časopisnih hiš The Times in The Sunday Times, so zasnovali leta 1949 in je v častitljivi 69-letni zgodovini prerasel v institucijo – najprej dobesedno, saj ga organizira neprofitna organizacija Cheltenham Festivals, ki poleg knjižnega pripravlja še glasbeni in džezovski festival ter festival znanosti. Za knjižnega so letos izdali rekordnih 141.500 vstopnic, na festivalskih prizoriščih se je zvrstilo 760 avtorjev.

Da je festival kljub zavidljivi starosti prav mladostno vitalen, je opaziti na vsakem koraku festivalske vasi, ki jo za to priložnost postavijo v parku v središču mesta. Dolga vrsta potrpežljivih obiskovalcev čaka pred glavnim šotorom, ki sprejme 1500 ljudi, druga enako dolga vrsta vodi do mize v festivalski knjigarni, kjer avtorji podpisujejo svoja dela. Bralci posedajo v paviljonu, urejenem v dnevno sobo na prostem, otroci se igrajo na zelenici. Naj bodo številke še tako izjemne in imena še tako zveneča, festival ostaja do obiskovalca prijazen in prijetno domačen. Da pa to vendarle ne bi postal vase zaprt, skoraj utopični otok ljubiteljev knjige, so organizatorji v soglasju s svojo zavezo o dostopnosti in odprtosti za lokalno skupnost dogodke razpredli tudi po knjigarnah, kavarnah, muzejih in drugih prostorih po mestu, programe za podporo in promocijo branja in obetavnih lokalnih avtorjev pa nadaljujejo vse leto, predvsem v sodelovanju s šolami.



Iskanje resnice in lepote v skrb vzbujajočih časih
Legendarni avtor dokumentarnih oddaj David Attenborough pri 92 še vedno z neusahljivo otroško radovednostjo raziskuje živalski in rastlinski svet ter ga približuje gledalcem in bralcem. Ob 40-letnici izida knjige Life on Earth (Življenje na Zemlji), ki je spremljala istoimensko televizijsko serijo, je pred kratkim izšla razkošna posodobljena izdaja, opremljena z novimi znanstvenimi spoznanji in fotografijami. Sinji planet II je bil lani v Veliki Britaniji s 14 milijoni gledalcev najbolj gledana televizijska oddaja. V pogovoru v Cheltenhamu, za katerega so bile vstopnice razprodane, preden bi sploh prišle v splošno prodajo, je Attenborough med drugim govoril o naraščajočem zanimanju za naravoslovne vsebine. »Dogajanje po svetu vzbuja globoko skrb. Ljudje se zato obračajo k naravoslovnim oddajam, ki nočejo ničesar prodati, nočejo vsiliti nobene politične filozofije in prinašajo predvsem resnico in lepoto.«