Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Knjiga

Vse moževe skrivnosti

Izšle so knjige Njegove zadnje besede, Kdo se boji črnega moža? in Saboter iz Auschwitza.
Laura Dave je avtorica uspešnice Njegove zadnje besede.
Laura Dave je avtorica uspešnice Njegove zadnje besede.
15. 3. 2022 | 07:35
15. 3. 2022 | 07:38
4:28

Laura Dave

Njegove zadnje besede
Njegove zadnje besede

Njegove zadnje besede

prevod Mateja Grajzar, Učila

Ameriška novinarka in pisateljica Laura Dave je s svojim šestim romanom Njegove zadnje besede takoj po izidu pristala na prvem mestu knjižnih uspešnic ameriškega časopisa New York Times. Na lestvici je vztrajala kar 36 tednov. Hannah Michaels je prepuščena posledicam izginotja moža, s katerim je poročena dobro leto. Owen je namreč med preiskavo poneverbe v njegovem podjetju izginil in pustil le sporočilo, ki se glasi: Zaščiti jo! Hannah prosi, naj zaščiti Bailey, svojo najstniško pastorko. Ta je pogosto težka do Hannah, ko v očetovi torbi najde šeststo tisoč dolarjev v gotovini, pričakuje odgovore od svoje mačehe. Ko FBI aretira Ownovega šefa zaradi goljufije in se pred vrati njihove družinske hiše nariše zvezni šerif, Hannah spozna, da njen mož ni ta, za kogar se je izdajal. Vse bolj je prepričana, da se ključ do razrešitve uganke skriva v Bailey in njenem spominu o bivanju v Teksasu, ko je bila otrok. Tako se Hannah in Bailey odločita skupaj poiskati resnico o Ownu. Začneta sestavljati koščke njegove preteklosti in kmalu ugotovita, da njuno življenje nikoli več ne bo enako. Po knjigi bodo na pobudo producentke Reese Witherspoon posneli serijo z Jennifer Garner v glavni vlogi.

Colin Rushton

Saboter iz Auschwitza
Saboter iz Auschwitza

Saboter iz Auschwitza

prevod Barbara Bračko, Primus

Zgodbe iz Auschwitza in bližnjega, še večjega taborišča Auschwitza II (Birkenau) so še vedno pretresljive. Britanski pisatelj in pesnik Colin Rushton je zapisal navdihujočo resnično zgodbo britanskega vojaka Arthurja Dodda, ki je kot vojni ujet­nik preživel trpljenje v njem. Leta 1942 ga je nemška vojska zajela pri Tobruku in ga odpeljala v Oświęcim, mesto v Zgornji Šleziji na Poljskem, ki je bilo takrat pod nemško zasedbo. Kraj in obe taborišči so dobili nemško ime Auschwitz, ki je postalo sinonim za zlo. Mladega britanskega vojaka so prisilili v garaško delo, sestradan in redno pretepan je bil prepričan, da se bo njegovo življenje tu končalo. Vendar je bil odločen, da se bo boril do zadnjega diha. Zato je sabotiral nacistično industrijsko infrastrukturo, tvegal življenje, da bi zmanjšal trpljenje judovskih taboriščnikov, in pomagal skupini partizanov, ki je načrtovala množični pobeg iz taborišča. Poleg njegove zgodbe prinaša knjiga še zgodbe drugih njegovih sotrpinov, kratke povzetke zapriseženih pisnih izjav, podanih pred nürnberškim sodiščem, odzive na Doddovo zgodbo in odnos britanske vlade do preživelih, ki je bil tako kot drugod močno zadržan.

Ksenija Trs

Kdo se boji črnega moža?
Kdo se boji črnega moža?

Kdo se boji črnega moža?

Pivec

Ksenija Trs je že trideset let knjižničarka na potujočem biblio­busu mariborske knjižnice. Po dolgoletnem navduševanju bralcev za tuje zgodbe se je odločila zapisati svojo. Njena avtobiografska pripoved je zapisana v preprostem, humornem tonu, ki izžareva optimizem in neizmerno življenjsko energijo, kljub temu da jo je življenje temeljito preizkušalo. Rodila se je kot nezakonska hči mladi ženski po kratkotrajni mladostni ljubezni. Očeta, ki je bil občasno prisoten, je klicala stric atek. Imela je brezskrbno mladost na prleškem Humu v naravi, med živalmi, v gozdu, na travnikih, sledil je vstop v šolo in odkritje knjig. Močno je bila povezana s starima staršema, prizadela pa jo dedkova smrt pri šestih letih. A še huje je bilo, ko jo je mamica postavila pred dejstvo, da v novi družini ni prostora zanjo. Tudi denarja ne, ne ljubezni. Kljub vsemu je še vedno videla svetle plati življenja, dokler ji ni na pot stopil črni mož, ki je v imenu ljubezni gospodaril z njo. Predolgo je iskala pot iz začaranega labirinta, a jo nazadnje našla. Posebnost zgodbe je lahkotno vključevanje prleške govorice v pripoved, predvsem v dialoge. Kot je v spremni besedi zapisal Stane Kocutar, »da greš z macolo in pinceto nazaj, v davno minule čase, ki bi jih najraje popolnoma pozabil, med podobe, ki si jih ne želiš uzreti nikoli več, je potrebnega nekaj poguma«.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine