V osmo gre rado: nagrada desetnica Nataši Konc Lorenzutti

Društvo slovenskih pisateljev je razglasilo letošnjo dobitnico nagrade desetnica za otroško in mladinsko književnost. To je Nataša Konc Lorenzutti z zgodbo Jutri bom siten kot pes. Izšla je pri založbi KUD Sodobnost International, ilustriral jo je Igor Šinkovec. Petčlanska žirija je sicer odločala med 132 deli, v začetku maja pa objavila deset nominirancev.

Magdalena Svetina Terčon (predsednica), Igor Bratož, Mateja Gomboc, Petra Kolmančič in Tomo Podstenšek so v utemeljitvi nagrade desetnica Nataši Konc Lorenzutti poudarili, da gre za povest, ki po književni vrsti sodi v živalski realizem. Pripoveduje jo pes Aksel, mešanec, ki ga je Metka Fišer izbrala v zavetišču in se, tako žirija, ne zaveda svoje pasje identitete. Ko se je zave, to zamaje njegovo samopodobo, preden se dokončno sprejme in svet začne opazovati z nove – pasje – perspektive.

Nočem biti napadalna, ne iščem grešnega kozla. Nekritična pa tudi nisem

Stilna prelomnica

Kot odliko te pripovedi je žirija prepoznala dejstvo, da se živali in ljudje nikoli ne pogovarjajo, »torej ne gre za fantastične elemente v zgodbi. Psi in druge živali se sporazumevajo med seboj v človeškem jeziku, da jih mladi bralec razume, hkrati pa je poudarjeno, da redki ljudje zmorejo razumeti živali«.

Izpostavili so tudi avtoričino jezikovno inovativnost besedni ravni, in sicer pri prirejanju stalnih besednih zvez, pri rabi komparacij, enozvočnic, pri besednih igrah, pri predstavljanju človeških poklicev in karakterjev kot človeških pasem, pri Akslovem učenju novih besed izven televizijskega spomina (vse o sebi in svetu se je naučil z gledanjem televizije) ter pri rabi prepoznavnih medbesedilnih referenc na slavne literarne pse.

»Moja zgodba z naslovom Jutri bom siten kot pes je zame stilna prelomnica, saj tokrat v moji prozi prvič mislijo, govorijo in pripovedujejo tudi živali, ne samo ljudje. Pri tako korenitem premiku iz stvarnosti sodobnega otroka v stvarnost sodobne živali me je vzpodbudila in me opogumljala urednica in založnica Jana Bauer, tudi sama avtorica, dobitnica desetnice pred nekaj leti. Ideja za zgodbo namreč ni dovolj za posrečeno literarno delo, saj je glavni izziv za avtorja v načinu, kako jo bo povedal,« je za Delo povedala Nataša Konc Lorenzutti.

V zadnjih desetih letih, kar je članica Društva slovenskih pisateljev, je bila za desetnico nominirana že osemkrat, letos torej osmič. »V vsem tem času sem kdaj tudi klonila in izgubila voljo, vendar so mi nominacije, predvsem pa odzivi mladih bralcev (ki še zmeraj obstajajo, čeprav so redka, ogrožena vrsta) nenehno dovajali ravno prav kisika za obstoj ter za iskanje novih zgodb in pripovednih slogov. V teh letih dela sem se vzgojila v nepričakovanju, zato me je nagrada neskončno razveselila. Vem namreč, kako je z ocenjevanjem literarnih del, to niso matematične naloge, pri katerih točkuješ pravilne rezultate in na koncu točke sešteješ. Lahko se ti božanski trenutek, ko tvoje delo prejme največ glasov, vedno znova izmuzne.

Zato se klanjam vsem nominiranim kolegom, ker vem, kako je biti ob strani in se zahvaljujem tistim, ki so letos delovali v žiriji, da so me izbrali. Med njimi so namreč tudi mladinski avtorji, katerih dela so bila zato, ker so oni člani žirije, izločena iz konkurence,« je še dodala.

Letos so bili za desetnico nominirani še Modri otok Irene Androjna, Čarobna omara Jane Bauer, Pesmi na recept Milana Dekleve, Kdo je kriv, da je zima bela in druge zgodbe Neli Filipić, Fant iz papirja Nejca Gazvode, Prijateljici Manice Klenovšek Musil, Nočni obisk Gaje Kos, Švrk: res huda pasja biografija Vinka Möderndorferja in Mišji ženin Anje Štefan. Lani je nagrado, ki znaša 5000 evrov, prejel Andrej Predin za Arlana pod preprogo (Morfemplus, 2022).